Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

družba, politika

Odzivi:

3x komentirano

Matic Ahačič · Thursday, 15. May 2008 ob 21:06

Nekaj mesecev nazaj se je na blogu ministra Žiga Turka razvila razprava o prosti kodi (sledil je še en Turkov post). Veliko argumentov se je gibalo samo glede uporabe proste kode s stališča uporabnika. Zdi pa se mi veliko pomembneje, da gledamo na to s stališča države (tu mislim državno upravo v najširšem možnem smislu od šol, vlade, občinskih uradov, vojske, policije ipd.) in celotne družbe.

1. Prosta koda je na dolgi rok cenejša za državno upravo

Nekaj let nazaj je, če imam prav v spominu, vlada Republike Slovenije naredila raziskavo o ceni tako lastniških , ki (so) jih uporabljajo/li, kot tudi prostih in odprtokodnih rešitev. Raziskava je bila končana z zaključkom, da so lastniške rešitve in podaljšanje licenc cenejše kot prehod na prostokodne rešitve. Stvar pa ne bi smela biti zaključena.

Problem dotične raziskave je bil kratek rok strategije. Ta rok je bil samo 3 leta! Žal se ne zavedam, kako lahko delaš plane podjetja (ali v tem primeru države) za samo tri leta. Izkaže se, da bi raziskava strategije že za obdobje 5 let drastično povečanje stroškov na strani lastniških rešitev.

Če popreproščeno predstavim izračune:

  • cena lastniške oprema = licenca + podpora
  • cena proste kode = podpora + učenje novih programskih rešitev

Zgornji račun je prinesel ugodnejšo pozicijo lastinškim rešitvam. Ko pa povečamo obseg uporabe na npr 5 let se k izračunu pri lastniški opremi vrine še ena licenca. Ob vsaj srednjeročnem razmišljanju torej lastniške rešitve niso več tako ugodne. Pomembno se je zavedati, da večina lastniške programske opreme ob nakupu ne pride v roke uporabnika ampak je pri njem samo v najemu.

2. Ob prenehanju podpore razvijalca se lahko prostokodni program uporablja in razvija še naprej

Najprej si predstavljajmo scenarij odhoda zaenkrat največjega ponudnika operacijskih sistemov Microsofta s trga. Lahko je odhod posledica propada podjetja zaradi napačnih odločitev na področju izdelkov, ali preprosto zaradi finančnih mahinacij (spomnimo se Enrona). Sicer scenarij za Microsoft ni tako verjeten vendar je verjeten za kakšne manjša podjetja. Velikokrat so manjša podjetja na udaru prevzemov in nato včasih prekinitvi razvijanja nekega izdelka.

Če bi se to zgodilo pri programski opremi v državi pa gotovo ne bi več uporabljali te programske opreme saj je razumljivo, da pametno podjetje (v tem primeru zopet država) ne deluje na popolnoma nepodprti opremi.

Če se podobna sitacija zgodi pri prostokodnih rešitvah pa poleg prehoda na konkurenčen in ne nujno boljši sistem obstaja tudi možnost razvoja s strani samega uprabnika (v tem primeru države). Za nadaljnji razvoj ni nujna ustanovitev novega ministrstva za programiranje. Odpirata pa se dve dokaj verjetni opciji, ki izhajata že iz dostopnosti programske kode: 1. država odpre svoj IT odsek, ki skrbi za nadaljnje razvijanje sistema in 2. država najame eno od na razpis prijavljenih podjetij in s tem zopet dobi zunanjega izvajalca tako podpore kot tudi razvoja.

Obe zgornji opciji lahko veliko doprineseta tako k razvoju gospodarstva, kot tudi k zmanjšanju brezposelnosti.

3. Transparentnost – Prosta koda prinese nadzor nad kodo.

Komunikacija med državnimi institucijami mora potekati na najbolj varen in stabilen način. Varnost pa se je že večkrat pokazala boljša, če je sistem transparenten. Transparentnost odprtokodnih rešitev prihaja že iz prej omenjene dostopnosti programske kode. Žal se v tem primeru za dobro rešitev izkaže le notranji nadzor kode: država ima najete strokovnjake, ki kodo pregledajo. Mogoče je neprogramerjem absurdno od nekaj strokovnjakov pričakovati take naloge vendar se lahko ozremo na inštitucije kot npr. računsko sodišče, ki pregleduje pravilnost finančnega poslovanja države. Zakaj ne bi mogli na enak način morali pregledovati pravilnost uporabljene programske kode, ki je uporabljana?

4. Prostokodne rešitve so boljše za šole

Največjo dodano vrednost pa z uporabo proste kode dobimo na področju izobraževanja. Aspekt cene smo že pregledali pri državni upravi v šolah pa pride še do večjega cenovnega skoka. Večina šol ima lastnega skrbnika računalniških sistemov. Najbrž je vsaj v gimnazijah eden od učiteljev/asistentov pri predmetu Informatika. S tem iz zgornjih enačb lahko črtamo podporo. Podpora je mogoče pomembna le na računalnikih učiteljev vendar je takih računalnikov manj, kot tistih za mladino.

Iz enačbe pade ven tudi učenje novih programskih rešitev saj se privzame, da predmeti kot npr Informatika za poslanstvo počnejo prav to. Pri tem je nepomembno, ali se seznanijo z npr alternativnim Ubuntujem (ali kakšno drugo Linux distribucijo) ter OpenOffice namesto, ali z Microsoft Windows ter Microsoft Office. Funckijsko so sistemi povsem enaki. Prednosti pa je pri prostokodnih rešitvah več: 1. povsem enak sistem kot v šoli si lahko učenec zastonj postavi doma (lahko ga samo poiskusi brez namestitve s pomočjo t.i. LiveCDjev). 2. Učenec dobi izkušnje tudi z drugimi operacijskimi sistemi in programsko opremo, kar ga naredi bolj kritičnega do programske opreme. Večina uporabnikov namreč uporablja lastniške rešitve zaradi prepričanja, da so le-te edine, ki obstajajo!

Naštetih je samo nekaj opcij uporabe proste kode na področju državne uprave. Sicer se tudi v Sloveniji premika v pravo smer vendar premalo za kakršne koli očitne spremembe. V zadnjem času se, kar nekaj organizacij trudi za vključevanje proste kode v šole ter na ministrstva. Nekatere take so se začele zbirati okoli Centra za Odprto kodo Slovenije. Nespametno bi bilo pričakovati hiter preskok na prostokodne rešitve vendar se da veliko načrtovati za naprej in s tem omogočiti še lažji in kvalitetnejši prehod.

Odzivi na ta prispevek - 3x komentirano:

  1. Ko bo kvaliteta odprto- in prostokodne programske opreme zagotavljala tudi vzdrževanje na daljši rok, bo zadeva zanima. Mogoče je zanimivo tudi to, da programerji in izumitelji (ja, le-ti) živijo od prosto dostopne hrane in vode. Kje?

  2. In da ne pozabim: sem propagator in uporabnik odprte kode. Na nekatera nakazila v želeni višini 5 USD nisem pozabil.

  3. Matic Ahačič
    22. May 2008 ob 14:25

    Vzdrževanje na daljši rok je že možno. Novell in RedHat to potrjujeta.

    Programerji živijo od prosto dostopnih receptov za hrano, kar programi so. In še vedno živijo založniške hiše od prodajanja skupka receptov.

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License