Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

družba

Odzivi:

Ni komentarjev

Matic Ahačič · Friday, 10. October 2008 ob 22:30

Večina napačnih predpostavk glede interneta, virtualnih svetov ter vseh skupnosti izhaja iz argumenta pomanjkanja socialnega življenja subjektov, ki delujejo v njih. Vendar ali že definicija socializacije ne podre celotne osnove takih argumentov?

Socializacija je zapleten proces, v katerem se ljudje prilagajamo družbi, živimo, se vključujemo v družbo in prejemamo njeno kulturo. (vir: Wikipedia)

In prav to, s premikom v virtualni svet, kot ljudje, ohranimo. V določenih primerih pa celo pridobimo. Veliko je primerov v katerih se otrok, mladostnik ali odrasel človek znajde v situaciji, ko ga družba zavrne/izloči/izobči. Pogosto se to naredi zaradi zaplankanosti stereotipov, s katerimi nas vsak dan obstreljujejo. Največkrat se na paleti opazk znajdejo takšne o zunanjem izgledu, pa naj bo to rasna pripadnost (barva kože), stil oblačenja, način življenja (boemi, klošarji, …). In prav temu se v virtualnem svetu izognemo. Vsak je lahko, kar si želi oz. je lahko tisto, kar je. Pomembna je osebnost! Pomembne so vse kvalitete, ki jih ljudje prevelikokrat gledamo skozi filter zunanjosti. Prav o tem bom pisal v naslednji objavi v sklopu razmišljanj o internetni skupnosti.

Že kmalu po razvoju samega interneta so se razprli različni načini komunikacije. Sprva so prišle v navado t.i. USENET skupine, kjer so se (in se še vedno) zbirali ljudje, ki jih ni družila samo način komunikacije ampak tudi enaki hobiji, enaki življenjski stil, enak svetovni nazor itd. Skupaj z USENET skupinami se je nezavedno ustvarjalo gibanje ljudi, ki komunicirajo prek tehnologije. Po internetnem bumu pa so se razvile tehnologije, ki so še pohitrile komunikacije med ljudmi. Prišli so protokoli kot so IRC, ICQ, MSN, gTALK (ta je kasnješe odkritje vendar sodi v isto skupino). Zaradi vse večjega števila domačih priključkov v internet pa so prišli v mrežo tudi povsem “normalni” ljudje.

Način komuniciranja so še vedno besede in ali se ne razlikujemo od živali ravno po tem?

Prav zaradi primernosti t.i. Instant Messaging (IM) protokolov za komuniciranje so sorodne tehnologije v igre vgradili programerji. Tako so skupaj povezali komunikacijo ljudi preko besed, virtualni prostor in zabavo. Sedaj se veliko takih združevalnih projektov skriva pod sopomensko kratico MMORPG – Massively multiplayer online role playing game/ogromna večigralska medmrežna igra igranja vlog. Bistvo MMORPGjev je v tem, da se naenkrat v en ogromen svet poveže ogromno število igralcev, ki ali ustvarjajo predmete, potujejo po prostranstvih sveta ter počnejo samotarske stvari, ali pa se v namenu biti bolj človeški od človeka pogovarjajo, sklepajo prijateljstva, razdirajo prijateljstva ali pa se preprosto zabavajo z bitkami in udeležbo na raznih tekmovanjih. Po teh omenjenih dejanjih torej živijo povsem normalni življenjski slog. Prednosti in slabosti pa izhajajo iz skrivne besedice virtualno saj popoln preklop iz realnega v virtualen svet ni mogoč. Žal še vedno potrebujemo hrano, pijačo in oplakovanje fekalij. Je pa preprost krajši preskok v tak prostor. Mnogi se v njem znajdejo v njem predvsem zaradi socializacijskih potreb. O tem bom več govoril v tretjem delu tega sklopa.

Vzporedno z množičnimi igrami pa so začele nastajati storitve, ki slišijo na ime Facebook, Myspace, Youtube, Flickr, Wikipedija. Sicer zadnja ni ravno prava predstavnica WEB 2.0 zvrsti vendar je pomembna prav zaradi osnove, kjer lahko vsakdo ustvarja vsebino. Ravno takim storitvam, kaj so prinesle in kaj nam lahko ponudijo bom pa se bom posvetil v četrtem delu objav saj so ravno te znanilke novega obdobja na interetu.

Vsa ta komunikacija, ki se kaže kot temeljni kamen internetnih skupnosti, torej v duhu socializacije kaže ravno nasprotno od stereotipov, omenjenih na začetku pisanja. Internetne skupnosti, ki bazirajo na izmenjavi informacij, komunikaciji, tipih vedenja, ki so podobni kot v realnem svetu, ipd., ne morejo biti hkrati tudi nesocializirane oziroma brez socialnega življenja.

Upam, da boste ostali priklopljeni na celotno razlago, ki vas čaka v naslednjih dneh. Kakor že napovedano bo naslednja objava predvsem o socialnih problemih, ki jih lahko reši splet kot medij komuniciranja.

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License