Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

zastor

Odzivi:

Ni komentarjev

Mojca Bešter · Friday, 31. October 2008 ob 22:18

Shakespearova prva tragedija Tit Andronik je doživela uprizoritev v ljubljanski Drami. 

Tit Andronik

Tit je rimski vojskovodja, ki se vrne v Rim, ko premaga Gote. Kot vojni plen s seboj pripelje gotsko kraljico Tamoro in njene sinove ter v skladu z rimskimi običaji, usmrti njenega najstarejšega sina. Tit se znajde sredi velikega prepira za rimski prestol med Saturninom in Basianom, pohlepnima bratoma, ki se skupaj s Tamoro zavežeta maščevanju Titu. Po vojni Titu od petindvajsetih sinov ostanejo le še štirje in hčerka Lavinija. Maščevanje privede do krute situacije, namreč Titovima najmlajšima sinovoma podtaknjejo umor Basiana ter ju za kazen obglavijo, poleg tega pa Tamorina sinova posilita Lavinijo in ji, da bi molčala, odrežeta obe roki in jezik. Titu se zmeša in umori Tamorina sinova ter ju servira njuni materi na krožniku, da ju poje. Ker ne more prenesti sramote svoje pohabljene hčere Lavinije, zabode njo in Tamoro. Tamorino smrt maščuje Saturnin, ki ubije Tita, Saturnina pa za očetovo smrt maščuje Lucij, Titov edini preživeli sin. Lucij je na koncu okronan za rimskega cesarja.


Tragedija polna maščevanja, pohlepa, sovraštva, zlobe in krvi. Od začetka do konca je prelito ogromno krvi, večina karakterjev, kot je to značilno za Shakespearove tragedije, umre in na koncu preživi in ostane najmočnejši.

Za ne preveč lahko, zblaznelo, kompleksno vlogo Tita so izbrali Jerneja Šugmana, ki na odru prepričljivo znori in se s popolnim srdom maščuje vsem. Saša Tabakovič je racionalni, hladni Lucij, končni zmagovalec. Žensko preračunljivko je odigrala Saša Pavček, ki dobro pokaže svojo igralsko moč.
Predstava šokira v vseh pogledih. Gledalec se sooči z veliko krvi, s krutimi objestnimi dejanji, ki jim ni konca ne kraja. Dinamika tragedije je določena s številom umorjenih karakterjev in je tako močna in hitra. Čeprav se po originalu v igri med seboj zabadajo in režejo, se je režiser Diego De Brea očitno odločil, da pa se bodo na odru raje streljali. Od začetka do konca predstave dvorane ni zapustil vonj smodnika. 

Kljub težki, mračni vsebini, se gledalec v dveh urah veliko nasmeji. Predstava te drži pokonci in te s sedeža ne spusti do konca. Odlično, pa čeprav mi je zaradi streljanja še celo pot domov piskalo v ušesih! :)

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License