Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

7, izbrano, politika

Odzivi:

Ni komentarjev

Andrej Urbanc · Saturday, 9. May 2009 ob 07:51

Svet Mestne občine Kranj je sprejel strategijo razvoja Kranja do leta 2023. V nadaljevanju opisujem njen obseg in njen pomen za Kranj.

Dokument je najprej posrečena mešanica političnih smernic in, vsaj za prvo obdobje, konkretno opisanih projektov. Pri njegovem nastanku je sodelovalo prek 100 predlagateljev idej in piscev predlogov z različnih delovnih področij in različno zainteresiranih javnosti, kar je z vidika vključevanja teh javnosti v proces odločanja nedvomno uspeh, celo v primerjavi s pripravami programov strank in politik na državni ravni. Del tega procesa si lahko ogledate tudi na koncu članka, kjer objavljamo pripombe in predloge na že izdelan osnutek. Strategija je zasnovana kot enoten, celovit in kroven dokument, ki je izhodišče za posamezne področne občinske politike. Ker je bila v proces nastajanja in sprejemanja vključena tudi opozicija, je strategija politično sprejemljiva za vse. Je torej sploh treba brskati dalje?

Četudi celo predstavniki Zaresa (kot ključne koalicijske stranke v Kranju) govorijo o nekaterih pomanjkljivostih in nujnih kompromisih pri vključevanju posamičnih projektov v strategijo, je še vedno dokaj v zraku obvisel jasen odgovor na vprašanje Reflektorja česa strategija ne obsega glede na dokaj številčne prioritete. Širokemu krogu vključenih v proces nastanka strategije očitno ni bila priložena temeljna vizija, ki bi vsebovala še kaj drugega kot ohlapno željo, da Kranj (p)ostane regijsko središče Gorenjske. Brainstorming in usklajevanje med 120 ljudmi tako ni bila tekma vizij, kakšen bi Kranj lahko bil, pač pa zgolj (sicer uspešen) prehod iz pasivnega razmišljanja o preteklosti v trezno, zadržano upravljanje sedanjosti.

Tri obdobja strategije razvoja MOK

Če za primer vzamemo kulturo in šport kot področji, ki sta zaradi Prešerna, filma in gledališča ter nadpovprečnega sofinanciranja različnih panog in odličnosti športnikov, ki se v njih udejstvujejo, širše prepoznavni in imata tudi uspešno zgodovino, bi bil morda bolj smotrn strateški premislek v smeri, kako ju še dodatno razviti; in to ne zgolj znotraj ograj občine. Zakaj se ne bi Kranj denimo profiliral kot kulturna prestolnica in športna valilnica talentov Slovenije? To seveda ne izključuje denimo pospešenega tehnološkega razvoja, ki ima prav tako obstoječe nastavke vsaj v Iskratelu in optičnem omrežju. Tak zapis je seveda vsebinsko arbitraren in hipotetičen, njegova poanta pa leži v jasnem opisu tega, kar bi denimo kot mestna občina radi bili, in kar strategiji manjka. Seveda je marsikaj odvisno tudi od zunanjih dejavnikov (država, pokrajina, demografija, razvoj ostalih občin, ipd…), a to je tudi tveganje sprejete strategije. Vseeno: “Kranj – trajnostno, napredno, odprto središče Gorenjske” je ostal osnovni cilj strategije. Kot takega ga v dokajšnji meri niti ni potrebno uresničevati, saj Kranj večina Gorenjske, večina njegovih prebivalcev in tudi večina Slovenije že (upravičeno?) pojmuje kot središče Gorenjske.

Popolnoma nič besed in številk je konkretno namenjenih razvoju neprofitnega sektorja, čeprav ta v Evropi predstavlja okrog 10% delovnih mest.

Dokument, ki nosi naziv strategija, vsebuje precej nestrateških projektov, ki se zdijo skoraj samoumevni in vključeni v siceršnjo dejavnost občinske uprave (parkirne hiše, kanalizacija, zakonske obveznosti do vrtcev, šol, zavodov, …), obenem pa je pri strateškem premisleku recimo o učinkovitem javnem prevozu premalo ambiciozen in drzen. Uvedba malih avtobusov, ki bi v mestu recimo vozili na 15 minut, prevetritev njihovih prog, dvigalo z obstoječih parkirišč na Sejmišču v staro mestno jedro in cenejše parkiranje za tiste, ki od obrobja do centra mesta uporabijo javni prevoz, bi najbrž v 15 letih povzročilo dvig deleža uporabnikov javnega prevoza na več kot 20%, kot je to cilj sprejete strategije. Hkrati bi tak način razmišljanja tudi deloval strateško, saj bi se vključil v reševanje več problematik hkrati (utrip v mestnem jedru, parkiranje, javni prevoz, hitra mobilnost, cestni zamaški, …).

V strategiji pogrešam tudi vsaj premislek, če že ne konkretne projektne ideje o mehkih dejavnostih, ki sicer ne prinašajo takojšnjega (finančnega) rezultata, so pa pomembne za dolgoročen razvoj občine in njenih človeških virov (kar naj bi bi tudi namen dokumenta). To so vsaj izobraževanje, kultura, dejavnosti neprofitnih organizacij. Res je, da sta izobraževanje in kultura (skupaj s turizmom) dve od šestih prednostnih področij strategije, vendar glede tega lahko zasledimo le vlaganja v stavbe, ne pa v programske vsebine. “Objekti z vsebino” (projekt 4.1 v strategiji) se kot projekt bere bolj kot govor o objektih in ne o vsebini; “kulturno-muzejska četrt”, “otroška četrt” in “upravno-tržna četrt” pa kot projekti ne definirajo svoje vsebine, pač pa iz teh poimenovanj lahko slutimo vsak svoje. Če je to definicija odprtosti Kranja, potem ne potrebujemo nove strategije in cel kup politične energije za njeno sprejemanje za isto st(/r)anje, drugo pakovanje.

Dokument, ki nosi naziv strategija, vsebuje precej nestrateških projektov, ki se zdijo skoraj samoumevni in vključeni v siceršnjo dejavnost občinske uprave.

Podobno gre brati področje izobraževanja oziroma Kranja kot visokošolskega središča v povezavi z gospodarskimi potrebami. Če obstajajo želje izobraziti kadre na področjih mehatronike, kibernetike, nanotehnologije, strojništva, informatike, ostalih IKT tehnologij (strateški projekt 3), potem bi pričakovali bolj konkretne cilje tudi na področju sodelovanja z gospodarstvom oziroma vključevanja v izpolnjevanje njegovih potreb, ter razmišljanja o tem, kako konkretno lahko v Kranju ta področja doživijo razcvet.

V pripombah na osnutek se očitek o nedefiniciji prostorskega načrta hitro prebere že na začetku, čeprav gre po skoraj matematični logiki kot strateško pametno pričakovati reartikuliranje ravno tega dokumenta. Če so bili denimo nekdaj za Kranj značilni okrogli vogali nekaterih ključnih stavb (Stara pošta, vile ob Partizanski cesti, nekaj hiš v mestnem jedru, pročelje bank na vrhu Jelenovega klanca, …), se zdita ponoven razmislek in debata o podobi obstoječih stavb, novogradenj, ulic in javnih socialnih prostorov Kranja tudi v strategiji popolnoma odrezana od javnosti, kaj šele, da bi bile berljive ideje o urbanistični zasnovi in arhitekturnem spoju zgodovine s prihodnostjo. Na počutje prebivalcev lahko pomembno vpliva že barva bloka, da denimo inteligentnih križišč in krožišč v s Kranjem vsaj po številu prebivalcev primerljivem mestu Drachten na Nizozemskem sploh ne omenjam. Tudi za investitorje bi bilo zelo dobro, če bi vedeli, kakšna je identiteta, socialna izkušnja in dolgoročna perspektiva posameznih delov občine.

Popolnoma nič besed in številk je konkretno namenjenih razvoju neprofitnega sektorja, čeprav ta v Evropi predstavlja okrog 10% delovnih mest in je kot razvojni cilj opredeljen tudi v državnih dokumentih (da dobre prakse kranjskih nevladnih neprofitnih organizacij niti ne omenjam).

Precejšnja nedefiniranost in neambicioznost se bere tudi v financiranju in nadzoru projektov te strategije. S slabimi 240 mio. € v 15 letih Mestna občina Kranj financira 43,5% predvidenih stroškov projektov v strategiji; ostalo naj bi (kako?!) financirale EU, država, pokrajina, zasebne investicije. Ob tem je treba poudariti tudi naslednje: občinski letni vložek v strateške projekte znaša povprečno slabih 16 mio. € na leto, kar pomeni tretjino vseh prihodkov občinskega proračuna v letu 2009. Financiranje projektov, zajetih v strategiji, tako pravzaprav pomeni malo razširjeno redno delovanje občinske uprave. Tu sem morda rahlo krivičen, a kaj več kot rahlo skorajda ne. Ob tem ostajajo odprta vprašanja, ali bodo sredstva EU res pridobljena v predvideni (kakšni že?!) meri, ali bodo pokrajine sploh ustanovljene in se bodo strinjale z željami Kranja po sofinanciranju recimo Prešenovega gledališča in drugih regijskih ustanov, ter ali bo Kranj od države kljub dokajšnjem sozvočju oblastnih strankarskih struktur uspel zlobirati nekaj umestitev vsaj v sofinanciranje projektov, če že ne v konkretne državne programe.

Kakorkoli, strategija razvoja MOK predstavlja obsežen, kompakten, a uravnotežen in vsestranski razvoj Kranja, kakor ga vidi trenutna kranjska politična oblast. Kar je veliko več od dometa opozicije, ki je bila v večini zmožna samo vzdržanja ob glasovanju in lektorskih pripomb v smislu postavljanja vejic in glasnega razlikovanja trim stez od pešpoti (?!).

Finančna struktura 6 prednostnih področij je zamejena s 60% za okolje in infrastrukturo ter 40% za vseh ostalih 5, oziroma cca. pol-pol za ista področja, če upoštevamo le lastna vlaganja občine. Morda tu kdo vidi kako strateškost? Ali gre za izpolnjevanje tekočih potreb? Hm. Vsa prednostna področja skupaj pohrustajo slabih 240 mio. € lastnih sredstev občine v 15 letih, kar pomeni slabih 16 mio. € na leto. Za primerjavo: skupna realizacija investicijskih odhodkov v letu 2008 je znašala dobrih 22 mio. €. Prejšnji hm postane tako še bolj pomenljiv, resnična strateškost pa še bolj vprašljiva.

Nadzor oziroma poročanje o izvajanju je očitno (poleg zakonskih omejitev) zožan na debato znotraj Sveta MOK, ne predvideva pa sankcij oziroma vsaj razmislekov o posledicah zamika, neizvajanja ali celo morebitnih zlorab izvajalcev (kljub milo rečeno neprijetnim izkušnjam vsaj glede nove knjižnice). Če že vzamemo v zakup, da gre v splošnem delu za politične smernice, se težko sprijaznimo z nedorečenostjo konkretnih projektov, ki ima lahko minus posledice: potrebe po nekaterih od teh projektov niso točno definirane (sicer simpatično zveneča, moram priznati, kulturna četrt; ideja “kupujmo lokalno”, Gorenjska univerza, …), imajo nejasen proračun (celo prednostno področje zdravstva, izbor cest, železniško omrežje, …), oziroma (kar sicer velja za ves dokument) projekti nimajo določenih nosilcev. S tem nadzor dodatno izgublja svojo ostrino in moč.

Nekaj torej bi, a ne vemo točno, kaj. Nekateri projekti so sicer jasni, a jim manjka najmanj opis potreb, ciljnih skupin in nosilcev. Z načinom razmišljanja, vključevanjem javnosti, (kvazi?) transparentnostjo, fleksibilnostjo v prihodnosti bi radi definirali novo pot, a kot da ne znamo drzno in ponosno razložiti, kakšna je ta pot in kam vodi. Razen tega, seveda, da bi bili radi regijsko središče, a hkrati že razmišljamo tudi o smiselni vključitvi v širšo aglomeracijo Ljubljane.

Vendar v danih razmerah že to pomeni precejšen premik. Prejšnja župana Gros in Bogataj (ter seveda stranke, ki so ju podpirale) v svoje delovanje nista vključevala niti P od premisleka o trajnostnem razvoju, kaj šele, da bi bila vizionarja, motivatorja ali super menedžerja občinskih interesov in obveznosti. Tudi za zdajšnjega župana se sicer sliši vse prej kot to, a so očitno vsaj njegovi sodelavci vseeno zmogli tako miselni kot realno-upravljalski preskok v sfero, kjer se je o teh temah možno vsaj pogovarjati. S to strategijo so taki pogovori morda postali še bolj možni …

Vsaj do lokalnih volitev 2010 se zdi to (in predvsem táko) sprejetje (15 za, 11 vzdržanih, brez glasu proti) pomembna zmaga Zaresa. Kar za strankarska razmerja morda niti ni slabo, glede na dejstvo, da je opozicija pri nastajanju strategije sicer sodelovala, da pa kakih omembe vrednih alternativnih razvojnih pogledov ni zmožna prispevati.

Kaj se torej kaže iz dokumenta?

Zdi se, da gre občinski upravi predvsem za prelom z dosedanjo zastarelo in neučinkovito prakso. Strategija je dovolj široka in dovolj “sredinska” (beri: politično uravnotežena), da nima splošnih težav z argumentiranjem, všečnostjo nosilnih projektov in dolgoročno časovnico. Njena težava leži v bistvu: v strateškosti. Dokument se zdi namreč kot prikaz dometa, ki ga izkazuje trenutna občinska oblast, in ki se kaže skoraj izključno v vprašanju, kaj lahko občinska uprava naredi za občino?. Moje mnenje pa je, da bi moralo ključno vprašanje biti v smislu Kaj Kranju manjka? oziroma v vizionarski perspektivi: Kako/kam konkretno bi se Kranj v prihodnjih 15 letih lahko razvil? ter Kateri so tisti trajnostni in napredni projekti, ki bi lahko postali dober zgled za sosednje občine, državo, celo Evropo?

A bodimo pošteni. Kranj do zdaj ni imel niti razmisleka o svoji sedanjosti/prihodnosti, niti dokumenta o tem razmisleku, zato tak koherenten spisek, kot se na 120 straneh bere sprejeto strategijo vseeno predstavlja napredek glede na obstoječe stanje. Sam po sebi je dokument seveda lahko tudi všečen, še posebej, če nismo v vlogi skrbnika posameznih stroškovnih postavk projektov, pač pa v vlogi uporabnikov. Kakorkoli, strategija razvoja MOK predstavlja obsežen, kompakten, a uravnotežen in vsestranski razvoj Kranja, kakor ga vidi trenutna kranjska politična oblast. Kar je veliko več od dometa opozicije, ki je bila v večini zmožna samo vzdržanja ob glasovanju in lektorskih pripomb v smislu postavljanja vejic in glasnega razlikovanja trim stez od pešpoti (?!).

Strategija je bila sprejeta s 15 glasovi od prisotnih 26 svetnikov (ostalih 11 vzdržanih), s tem da kranjska oblast obsega 22 glasov od 33-članskega sveta /…/ Na koncu so pili šampanjec in grizli muffine.

Strategija obsega tudi precej predvolilnih obljub Mladih za Kranj (ki so z delom LDS prešli v stranko Zares), od pomembnejših manjkata skoraj le lokalni Urad za mladino in znamka Prešernovo mesto, ki pa se ju da improvizatorsko ob priliki zakamuflirati v obstoječe projekte. Strategija je bila sprejeta s 15 glasovi od prisotnih 26 svetnikov (ostalih 11 vzdržanih), s tem da kranjska oblast obsega 22 glasov (Zares + SDS + LDS + SLS + NSi + DeSUS + Stranka za razvoj krajevnih skupnosti) od 33-članskega sveta. Morda je interpretacija Zaresovega svetnika Jaka Klofutarja, češ, strategija nima niti enega glasu proti, bolj točna od, priznam, pobalinske Reflektorjeve interpretacije o manjšinski podpori strategiji. Res pa je tudi to, da je vsaj del formalne opozicije (SD) dokument prepoznal kot napredek glede na obstoječe stanje in glasoval za, del formalne koalicije (NSi) pa se je vzdržal.

Na koncu so pili šampanjec in grizli muffine. Opozicija se je očitno zadovoljila le z nekaj skoraj neupravičenimi nerganji in upravičenimi izrazi skrbi glede financ in nadzora, oblast pa slavi veliko zmago. Dolgoročno in če se dokument ne spremeni ta zmaga sicer pomeni predvsem zamujanje: angažma civilne javnosti je bil po mojem mnenju prevelik glede na ambicije sprejetega dokumenta, hkrati je fokus oblasti na zmožnostih občinske uprave, ne na potencialih Kranja. Kratkoročno, vsaj do lokalnih volitev 2010, pa se zdi to (in predvsem táko) sprejetje (15 za, 11 vzdržanih, brez glasu proti) pomembna zmaga Zaresa. Kar za strankarska razmerja morda niti ni slabo, glede na dejstvo, da je opozicija pri nastajanju strategije sicer sodelovala, da pa kakih omembe vrednih alternativnih razvojnih pogledov večinoma ni zmožna prispevati.

Vendar: je to dovolj dobro za Kranj?

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License