Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

glasba, izbrano, zvočnik

Odzivi:

Ni komentarjev

Tit Podobnik · Monday, 23. November 2009 ob 18:00

Living Colour so ena najvidnejših in kot že ime namiguje ena barvno najizrazitejših zasedb poplave funk-rockovskih bendov z osemdesetih let prejšnjega stoletja. Ko je melanholično-industrijski duh v rock glasbi počasi že pešal, je prišel čas za gibljivejše, udarnejše, predvsem pa bolj optimistične funky rokerje. V eminentni družbi Red Hot Chilli Peppersov, Faith No More in nenazadnje Primus so Living Colour skozi dekado razvili distinktiven zvok, grajen okoli virtuoznega kitarista Vernona Reida, basista Muzza Skillingsa, bobnarja Willa Calhouna ter pevca Coreyja Gloverja.

Začetki segajo sicer v leto 1983, ko prične Vernon Reid eksperimentirati z raznimi zasedbami, ki jim je sicer skupno zgolj eno – ime Living Colour. Z iskanjem oprijemljivejše ritem sekcije se nato Vernon ubada vse do leta 1986, ko mu s prej omenjenim triom uspe sestaviti bend, zmožen izgrajevanja lastne glasbene identitete. Le-to so v vizualno precej kričečem obdobju spretno zapakirali v vzpenjajočo se hip-hop subkulturo, zaradi česar jih lahko dojemamo tudi kot komplementarne, če ne celo preroške znanilce zeitgesta devetdesetih.

Living Colour so se pri nas zglasili večkrat, celo mnogokrat. V torek, 24. novembra, se nam bodo v Kinu Šiška predstavili s svojo najnovejšo stvaritvijo The Chair In The Doorway

Zvoki, ki prihajajo iz štirih dosedajšnih studijskih ploščkov Living Colour, temu precej zvesto tudi sledijo. Finega uglaševanja pa so bili deležni skozi koncertiranje v znanem newyorškem CBGB (sibiđibi) ter ob podpori Rolling Stonesom na njihovi takratni turneji po ZDA. Mick Jagger je bil tudi tisti, ki je skupino spravil k Epicu, kjer so leta 1988 nato končno izdali prvenec Vivid. Album bi bil sicer lahko posnet že prej, a se je Corey Glover mudil na snemanju Stonovega Platoona, od koder se ga pozornejši gledalci lahko spomnijo kot vojaka Francisa.

Prvenec Living Colour – Vivid – je sicer potreboval okoli pol leta, da se je ulegel v ušesa, a nato dosegel platinasto naklado, za pesem Cult of Personality pa je bila skupina nagrajena celo z grammyjem. Barvna paleta živobarvnih glasbenikov se je izkazala za pravo, kombinacija ekspresne whammyjajoče kitare preko funky linij in rock refrenov z izraznim vokalom pa tudi po kontinuiranem poslušanju le stežka izgubi na svežini. Vsebuje sicer tudi nekatere izlete, ki bi jih mirno lahko uvrstili na soundtrack k Poletju v školjki, a temu je najbrž botroval rahel vonj po sladkobnosti, ki je bil z reverbanimi bobni takrat tako ali tako subtilno vseskozi prisoten.

Living Colour

Že čez dve leti, natančneje leta 1990, se Living Colour ponovno odpravijo v studio. Nastane Time’s Up, ki doseže zlato naklado, prav tako pa zasedbo okiti z grammyjem. Drugi album zasedbe Living Colour ne ponuja kakšne očitne distinkcije od prvega. Tako tematika tekstov kot njih struktura se od prvenca bistveno ne spremeni. Da je mainstream rock glasba nekakšen manifest družbeno-politične kritike, obenem pa tudi surogat za čustvene izpovedi nasprotnemu ali istemu spolu, je povsem odveč izpostavljati. Da je v ozadju benda združenje Black Rock Coalition, že od samega začetka tudi ni nobena skrivnost. V tem kontekstu so se Living Colour vedno dobro znašli in od njega znotraj skupine nikoli niti niso pretirano odstopali. Tako se tudi Time’s Up vztrajno spopada z ločnico med mainstreamom in prozaičnostjo na MTV-ju, v katero je v začetku devetdesetih zapadlo ogromno bendov, kot so Red Hot Chilli Peppers in Metallica, ki so še dve leti nazaj žagali po robu, sedaj pa se udinjajo velikim založbam, spolirani produkciji ter mastnim tantiemam. Če pa se Living Colour s svojo glasbo v marketinškem smislu vseskozi spogledujejo z zgoraj omenjenimi, v samo srž populacije nikoli tako močno ne zarežejo. To pa jim gre šteti samo v dobro.

Strani: 1 2

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License