Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

film, projektor

Odzivi:

Ni komentarjev

Mojca Bešter · Wednesday, 30. December 2009 ob 12:00

Film Škatla je napisan po kratki zgodbi Richarda Mathesona Button, Button. Vsekakor je to zgodba, ki je aktualna in vseskozi prisotna, saj se teorije o nenehni zaroti in Velikem bratu, ki nas opazuje, konstantno pojavljajo in menjajo. Kdo nas želi imeti v vajetih, nadzirati naša življenja? Se tega zavedamo, ali ne? Smo res samo marionetke in del velikega eksperimenta?

Škatla

V Škatli dobimo eno verzijo odgovora, kot možnost znanstvenega eksperimenta. Zgodba je dobra in ravno prav znanstveno-fantastična, da nas vleče do konca, zbrane in pripravljene na odgovore. Kdo od nas še ni pomislil na veliko zaroto? Film nas hitro posrka vase in v nas se zbudita napetost in pričakovanje, ki ne popustita do konca filma. Ta nas mogoče malo razočara, ker preveč pričakujemo, ker čakamo na razodetje, razreštev in odgovor velike zarote, tako pa dobimo le zaključek Normine in Arthurjeve zgodbe. Film je na trenutke resnično srhljiv, k čemur pripomore odlična glasbena podlaga, ki velikokrat spominja na glasbo Kubrickovega Izžarevanja.

V filmu nastopa kar nekaj znanih imen. Normo odigra Cameron Diaz, ki kljub prepričljivem južnjaškem naglasu, ne gre daleč. Njena Norma je medla, z njo ne čutimo. Kljub temu, da je prizor, ko g. Stewardu izreka besede ljubezni in ne strahu, usmiljenja in gnusa, močan, nas ne prepriča. Cameron s to vlogo ostaja v ozadju.

Zato pa je toliko boljši James Marsden. Njegov Arthur je čustven, močan. V njem vlada neka napetost skozi cel film, ki na koncu doživi vrh. Z njim norimo, z njim upamo in z njim ostajamo. Hladni g. Steward je Frank Langella. Tudi če mu ne bi iznakazili obraza, bi bil srhljiv, skrivnosten in nedostopen, saj z očmi pove vse. Kljub temu, da igra lik, ki ga je sama fantastika, mu verjamemo in ga spremljamo do konca.

Film je režiral Richard Kelly, znan po Donnieju Darku, tudi znanstveni fantastiki. Zgodbo odlično zaplete in prikaže. Njegov pogled kamere je od zunaj, je opazovalec, tako da ni veliko close-upov. Prikaže širšo sliko, širši problem. Mogoče majhen del drobnogleda manjka na koncu. Občutek imam, da preveč obvisi v zraku, ko pa bi lahko brez problema pokazal bolj razločno sliko od malce bližje.

Film ima odlično sporočilo. Da nam misliti o tem, koliko je vredno naše življenje in ali ga je sploh mogoče vrednotiti.

Strani: 1 2

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License