Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

7, izbrano, politika, volitve 2010

Odzivi:

2x komentirano

Andrej Urbanc · Wednesday, 29. September 2010 ob 04:31

Soočenje kandidatk za kranjsko županjo na RTV Slovenija je postreglo z nadaljevanjem zaostrovanj na levici po eni strani in z elementi populizma na drugi. Hkrati se morda kažejo obrisi nadaljnjih postopanj in potez, pomeni pa to soočenje in kontekst, v katerega je padlo, priložnost tudi za širši razmislek.

Začnimo na začetku. Z najboljšim nastopom, tako vsebinsko kot retorično, se je izkazal, morda presenetljivo, Bojan Homan, kandidatka SDS in SLS. Govoril je o konkretnih rešitvah problemov, bil dovolj enostaven za širše občinstvo in ravno prav specifičen za poznavalce, edini je svoje misli zaključeval učinkovito in jasno. Pri tem je ostajal trezen, morda celo premalo inovativen in ambiciozen, a vseeno prepričljiv. Zanimivo bo videti, ali lahko poseže čez politično sredino; stranke SDS ni v celem soočenju niti omenil. Druga, zaradi gestikulacije skoraj komična figura je bil Pavle Okorn, kandidatka Zveze za prihodnost. O konkretnih rešitvah sicer nismo izvedeli skoraj nič, a se je vseeno uspel pozicionirati kot nekdo, ki lahko govori še o čem širšem kot so obzorja od Tatinca do Podreče, in ki govori o novostih, idejah, ustvarjanju. Ni sicer tako radikalen kot pred leti Andraž Šulc, zna pa privabiti nišne volilce, ki gredo na volišča z ironijo do sistema, ne iz strankarske ali zgodovinske navade. Če bi bil županja, bi, kot pravi “preprosto uresničil vse dobre ideje svojih tekmic.”

Ostale štiri kandidatke, Hermina Krt, Darjan Petrič, Mohor Bogataj in Matevž Kleč, so bile presplošne, premalo konkretne. O potrebi po oživitvi mesta, gospodarskem razvoju in parkiranju lahko govorimo vsi, županja pač mora biti korak naprej. O denimo razvoju neprofitnega sektorja, kulturni ponudbi mesta in obmestnih naselij, statusu kulture v Prešernovem mestu, mladinskih in alternativnih iniciativah niti besede. Čeprav vsaj Darjan Petrič in Hermina Krt v središče programa postavljata človeka, kvaliteto življenja, raznolikost potreb, ipd… In čeprav so v postkriznem obdobju ravno to platforme, ki generirajo drugačne vidike, nove ideje, druge zorne kote.

Slava, slava, ti bleščeči ništrc, ti si moja. (Kapitan Kljuka si odgovarja na retorično vprašanje: “Si bil danes spodoben?” -James Barrie, Peter Pan)

Ob pomanjkanju prave tekme idej, vizij in načrtov se osredotočimo na dva druga elementa soočenja. En so očitki Hermini Krt in njeni listi, drugi pa diskrepanca med stališči in programi ostalih kandidatk ter obtoževanji na račun domnevnih lobijev, ki da za Hermino Krt stojijo.

Začel je Bojan Homan, “… kje bi Kranj lahko bil, če ne bi bilo teh malverzacij, tega pohlepa po denarju …”, in namignil na Merkur in Savo ter na Jakoba Piskernika (nekdanjega predsednika uprave in poznejšega nadzornika Merkurja) in Janeza Bohoriča (predsednika uprave Save, pomembnega člena t.i. gorenjske naveze), ki kandidirata na Listi Hermine Krt. Pridružila sta se mu še Petrič in Kleč, tudi Okorn. Lista Hermine Krt da je problematična, ker so na njej predstavniki kapitala. Tajkuni, skratka. Merfinovci, kot smo že nekje lahko brali. Nič hudega, sicer. A zdi se prehud izpad v populizem, če je končni rezultat le trendovsko in všečno udrihanje po nadzornikih, bančnikih in direktorjih uprav, ne pa tekmovanje z lastnim pozitivnim programom. Seveda naj se morebitne zlorabe prava obsodijo, a po dveh letih od začetka krize bi predvsem od politikov končno pričakovali še kaj drugega od pavšalnega kazanja s prstov na domnevne krivce in pozabljanja časov debelih krav pred začetkom tega trenda, ko so bili zdajšnji “kriminalci” še “prijatelji”.

In zdaj paradoks. Zdi se neverjetno, toda kandidatke, ki so stavek ali dva nazaj udrihale po kapitalu in njegovih privatnih malverzacijah, so kot glavne točke svojega programa izpostavljale prav sodelovanje s kapitalom. Matevž Kleč bi jih celo po telefonu sklical, Darjan Petrič bi dal miljon evrov na leto kot spodbudo kapitalu za razvoj gospodarstva in nastanek 2000 delovnih mest (mimogrede, zakaj ravno miljon in zakaj ravno 2000?), Pavle Okorn bi pokril mestno jedro s streho, da bi tako privabil trgovce in podjetja, tudi iz tujine. (Hermina Krt je tako bila pravzaprav videti kot edina, ki sploh nima namena kapitalizirati občine.) Hkrati so vsi kandidati odprti za povolilna sodelovanja – tudi z listo Hermine Krt. Najbolj zadržan glede tega je bil Darjan Petrič, rekoč da sicer nima problema s sodelovanjem, da pa je v tem trenutku ta možnost najdlje od realnosti, verjetno tudi pri njegovih podpornikih, SD in LDS.

In s tem smo prišli do najbolj umazanega dela politike. Dejstvo je namreč, da je recimo Janez Bohorič že bil kranjska svetnica in to na listi LDS. Drugo dejstvo je, da je bil recimo Jakob Piskernik prav tako kranjska svetnica in sicer na listi takratne Združene liste, zdajšnje SD. In kar je najbolj zanimivo, sama Hermina Krt ter pred tem Janez Bohorič in Smiljana Vončina Slavec so bili še spomladi evidentirani kot možne kandidatke SD za županjo; tudi Alenko Bratušek, sicer svetnico Zaresa, so nekateri videli v kombinacijah s podporo SD. Ravno tako recimo Petra Puhar Kejžar (vsa ta imena so na Listi Hermine Krt) uživa precejšen ugled tudi v krogih iz SD, saj so jo uvrstili med člane občinskih odborov v tekočem mandatu. V čem je torej problem?

Ali ste videli boga / kako teče da bi prišel pravočasno ob pol treh / odgovornost odgovornost // … // barok prehrana naroda -Tomaž Šalamun, Stvari-V

Morda problema sploh ni, če si privoščimo sprehod na Šmarjetno goro in pogledamo širše. Oziroma malo nazaj. Javno polemiziranje v zvezi s sestavo tekmičine liste je v Kranjskem glasu začel predsednik kranjske SD, Stane Boštjančič. V soboto, malo preden je prišel Darjan Petrič posnet intervju in predstavitev za Reflektor, pa je po pisanju Dnevnika med Boštjančičem in Krtovo na Pangršici pri Kranju prišlo tudi do bolj osebne zaostritve. Tudi druge kandidatke so na domnevne lobije za Hermino Krt opozarjale že prej.

Cel kontekst torej lahko razumemo ne kot načelno in etično opozarjanje na probleme nevarnosti, ki da prežijo z liste Hermine Krt, pač pa na običajen političen boj v vseh svojih nespodobnostih. Prerivanje v nervozi, komu ankete kažejo bolje (je to ta problem?). Izpostavljanje domnevnih slabosti nasprotnika. Obračunavanje ad hominem prek medijev. Zveni znano?

To, da je tarča praktično vseh tekmic ravno Hermina Krt, verjetno nekaj pomeni. Sama odklanjanje kupčkanj ter predvolilnih dogovorov v slogu Mohorja Bogataja in SDS pred 4 leti pojmuje kot boljši pristop, transparentnejše postopanje in zdravo načrtovanje po korakih. Tekmice to isto stvar pojmujejo kot nepripravljenost na dialog, naivnost, nepovezovanje. Morda sta ti dve poziciji preveč vsaksebi, da bi lahko prišlo do predvolilnih povezovanj, zagotovo pa tak pristop volilcev ni pustil ravnodušnih. Je to razlog za široko koalicijo Anti Lista Hermine Krt?

Kranj vsekakor potrebuje odskok. A namesto da bi kandidati razpravljali o idejah, predstavljali pozitivne vizije, kaj s tem jebenim Kranjem narediti, tekmovali v tem, katero ugledno ime jih bo podprlo, se ukvarjajo s floskulami kot so “delovna mesta z visoko dodano vrednostjo”, “nove tehnologije”, “treba je urediti področje ravnanja z odpadki”, “končno bomo uredili avtobusno postajo”, ipd. Če že floskule, predlagam, naj “končno začnemo spodbujati in razvijati neprofiten nevladni sektor, ki bolj kvalitetno in bolj učinkovito od javnega sektorja opravlja storitve v javnem interesu”. Ali pa pač ne. Politiki namreč vse preveč resno in odgovorno jemljejo prav svoje baročne floskule. Velikokrat bi bilo bolje, da bi izkoristili možnost biti tiho. V nasprotnem primeru se lahko volilci odločijo za neodgovornost in ostanejo doma. Ter s tem izberejo vlogo boga, ki ne teče, da bi do sedmih ujel volišča.

Si to želimo?

*uporaba besed kandidatka, tekmica, županja, ipd. v ženski slovnični obliki seveda velja za oba spola.

Odzivi na ta prispevek - 2x komentirano:

  1. Sem le izjavil, da me zanima, kako bodo direktorji, ki so na Herminini listi, reševali svoja podjetja in bili prisotni v mestnem svetu. ker je gospod Bohorič že bil, je to vprašanje umestno.

  2. zelo dober komentar. vsekakor pa je še bolj zanimivo, kako politika nujno potrebuje tajkunske zgodbe in osebne diskvalifikacije, da bi preusmerila pozornost iz lastne odgovornosti za stanje v državi (nenazadnje tudi v kranju). dejstvo, je, da so tajkune ustvarjale politične stranke (vse, ki so bile na oblasti), financirale pa državne banke. zaradi “tajkunskih” zgodb pa politiki skoraj nihče več ne zastavlja vprašanj o viziji, racionalnosti upravljanja skupnega premoženja ipd…
    po vseh teh zgodbah pa se ni čuditi, da so ankete pokazale, da bo polovica volivk ali volivcev volila lokalne liste, ali pa ostala doma. in ker je večino političnih strank tega panično strah, kreativnosti in intelektualnega potenciala pa jim očitno manjka, so se zatekle k edinemu načinu komunikacije, ki so ga sposobne. osebna diskvalifikacija vseh, ki ne spadajo v njihove ustaljene politične okvirje. na žalost nimajo niti toliko potenciala, da bi spoznale, da so se ujele v lastno zanko.

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License