Reflektor

Ne poznam te.
Zagledal sem te v vročici večera.
Noč je trznila.

Preživel sem tvoj pogled,
utripajoča iz nemirnih sanj,
trenutek v divjini urbanega.
Brez imen sva šla vzdolž
po robu.
Iz vlažne meglice so se
tiskali najini obrisi …
Ritem se je počasi plazil
v naju.

Vibracija skozi zadnje križišče!

Vdal sem se polti
in ti si zaprla oči.
Sledil sem tvojemu telesu, ženska,
razburkani krvi med dvema ognjema,
beračil sem za tvoj vonj, razprta,
ko sva kričala po še več …

Jutro obelodani zakrit spomin,
ga sleče v hrepenenje:
vedno si v meni in
ne poznam te …