Reflektor

Odprto pismo je bilo sicer napisano v poletnih mesecih a je zopet postalo relavantno ob vsem medijskem pokrivanju “afere” WikiLeaks in kasnejših spletnih protestov, ki so povzročili kratkotrajne izpade več spletnih strani.

Spoštovani,

v zadnjih tednih se je predvsem v povezavi z novico o akciji FBI proti spletnemu kriminalu, ki je privedla do aretacije osumljenca v Sloveniji, v medijih večkrat pojavila beseda „heker“ in sicer v napačnem kontekstu ter uporabljena na napačen način. Ker se v strokovnem jeziku ta termin povsem drugače uporablja kot ga razume laična javnost, se nam zdi primerno na to opozoriti v tem odprtem pismu¹.

Heker (ang. „hacker“) izvira iz glagola „hekanje“ (ang. „to hack“), kar je izraz, ki se je sprva prijel v 50ih letih prejšnjega stoletja na MIT ² in pomeni reševanje tehničnega problema na samosvoj način. V računalniškem žargonu se še vedno uporablja za na poglobljenem znanju temelječe, inovativne in izvirne modifikacije programa ali sistema na način, ki sprva ni bil predviden.

Mnoge avtoritete na področju računalništva ter varnosti pojmujejo hekerstvo kot stanje duha, razmišljanje zunaj okovov, ustaljenih pristopov in načinov ter poskušanje premostiti te ovire. V veliko primerih hekerji svoje veščine in inovativnost uporabijo v dobre namene in v dobro vseh, dajo program na voljo vsem v uporabo in nadaljnjo modifikacijo. Primeri takih prostih programov ³ so GNU/Linux, Mozilla Firefox, Mozilla Thunderbird, Google Chromium, OpenOffice.org, SpamAssassin, GIMP, Scribus idr.

Za poimenovanje kiberkriminalcev so besedo heker kasneje (napačno) popularizirali mediji ter filmska industrija, zaradi česar je seveda prišlo do zmešnjave. To zmešnjavo dodatno povečuje nedorečenost prevodov in prevzemanje terminologije v slovenskem jeziku.

Pravilnejši termin za osebo, ki kriminalno vdira v računalniške sisteme je „vdiralec“ ali „kreker“ (poslovenjeno iz ang. „cracker“). Osebe, ki izrabijo varnostne sistem brez pooblastil in/ali uporabljajo informacijsko komunikacijsko tehnologijo (običajno računalnike, telefone ali omrežja) za vlamljanje in izvajanje nelegalnih ali kriminalnih dejavnosti – vandalizma, zlorab kreditnih kartic, kraje identitete, piratstva ali drugih tipov ilegalnih dejavnosti⁴.

Takšno razliko pozna tudi slovenski slovar informatike⁵, ki navaja pojem „heker“ kot „tehnično dobro podkovan računalniški zanesenjak“ in pojem „kreker“ kot „kdor vdira v tuje računalniške sisteme z namenom nepooblaščeno uporabljati podatke ali programe“.

Zato je potrebno imenovati trenutno aktualne osumljence računalniškega kaznivega dejanja kot vdiralce oz. krekerje.

V zadnjih desetletjih je mnogo tehnoloških pridobitev tudi rezultat fenomena hekerstva — osebni računalniki, internet, prosta programska oprema — zato je napačno, da se hekerja enači s kriminalci. Podobno, kot bi kemika ali farmacevta enačili z zastrupljevalci in morilci.

Zavedamo se, da terminološka zmešnjava obstaja že dlje časa in ravno zato menimo, da je skrajni čas, da jo skupaj odpravimo. Zato vas lepo prosimo, da vsaj v prihodnje uporabljate pravilni izraz.

lep pozdrav,

Matija Šuklje,
koordinator
FSFE Fellowship skupina Slovenija⁶

sopodpisnice:

• Andrej Kositer,
  presednik
  [COKS] Center odprte kode Slovenije⁷
• mag. Simon Delakorda,
  direktor
  [INePA] Inštitut za elektronsko participacijo⁸
• Andrej Vernekar,
  presednik
  [LUGOS] Linux user group of Slovenia⁹
• Klemen Robnik,
  vodja
  Kiberpipa¹⁰
• Ljudmila¹¹