Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

poetična kolumna

Odzivi:

Ni komentarjev

Maruša Štibelj · Monday, 15. September 2008 ob 11:08

Odšla sem torej v trgovino po čokolado (za vse tiste, ki se že od aprila sprašujete). 300-gramska s celimi lešniki in popustom. Nato je preteklo ogromno časa, natanko pet mesecev, da sem se zopet spravila pred računalnik. Verjetno je k temu pripomogla tudi brca urednika.

Spet je eden tistih dni, ko so na nebu oblaki in nizek pritisk, kar pomeni, da moje tipkanje poteka z napol odprtimi očmi (polzaprte oči bi imela, če bi bila pesimist). Poezija se še vedno nadaljuje. Počasi se zopet odpravljam v prestolnico. V našo tako imenovano komuno, kjer se nahaja tudi kuhinja pogube, ki pa letos niti ni bila tako pogubna. Stanovanje je v obupnem stanju, zato sem se odločila s seboj vzeti tudi mrežico za lase, gumijaste rokavice in pet steklenic čistila. Upanje, da bo to zaleglo, še ostaja in bo ostalo vse dokler ne bom odprla vrat našega domovanja. Zaradi lenobe, ki jo je povzročilo vreme, premišljujem kako bi se najhitreje lahko teleportirala do avtobusne postaje. Prekleta stvar, da mi mati narava ni podarila nadnaravnih moči. Globoko zajamem sapo in zaprem oči. Glava omahne naprej, pok v ekran. Spet sem zaspala.

Why does it always rain on me? Travis so zakon. Pogledam skozi okno in začnem opazovati ljudi, ki si utirajo pot čez cesto. Zagledam starejšo gospo, zavito v jopo in s plastično vrečko v roki. Verjetno je odšla po jutranjih nakupih, zaključim misel. Pogledam na uro in ugotovim, da je jutro že zdavnaj mimo. Popoldanski nakupi, torej.
Kar naenkrat me napade lakota. Treba si bo skuhati kosilo in to nekaj nizkokaloričnega z ogromno vitamini. Po daljšem pemisleku se odločim za meso in krompir, to je namreč še najmanj kalorično v mojem hladilniku. Začnem premišljevati o naključnem srečanju, ki sem ga doživela pred tednom dni. Zaradi osuplosti nad obrazom, ki ga nisem videla že leto dni, sem izustila le hello, par kratkih stavkov v polomljeni angleščini, in oddrvela naprej. V tem trenutku tolčem z glavo ob mizo. Ljudje pridejo in gredo, jaz pa preveč živim v spominih, da bi to dejansko sploh opazila. Back to reality in z glavo skozi zid.

Tu se moja kratka kolumna konča, kaj pa ste sploh pričakovali po petih mesecih? Poezija življenja narekuje mojo pot, kaj več pa naslednjič.

Se nadaljuje…

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License