Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

kultura

Odzivi:

1x komentirano

Danaja Batinič · Tuesday, 16. September 2008 ob 00:02

Rada potujem. V bistvu je to stvar brez katere to ne bi bila jaz. Ker vsakič, ko pakiram stvari v nahrbtnik, občutim v sebi nekaj zelo težko opisljivega, mogoče bi bila najbližja beseda adrenalin. Ker se mi na ustih nariše velik nasmeh, ko zaklepam vrata stanovanja. In ker mi je pot tista, iz katere se učim. Učim še za vse poti, ki me čakajo, in učim za vsakdanje življenje. Vem, da bom od vsake nove poti zahtevala nekaj več, nov izziv. Ni važno, kam grem. Iz Kranja v Ljubljano, iz Slovenije na hrvaško obalo, s Transsibirsko železnico do Mongolije, peš po Korziki, peš od Mosta na Soči do Nove Gorice. Potujem tudi doma. Zato, ker sem to jaz.

Včasih pa me zajame nepopisna žalost, ko na Prešernovem trgu vidim množico turistov s fotoaparati v rokah. Ne gledajo naokrog, ne gledajo ljudi, samo neprestano pritiskajo na sprožilec. Da bodo lahko čez teden dni bližnjim kazali fotografije in se hvalili, kje so bili, čeprav kraja sploh niso doživeli. Ali pa, ko sredi Barcelone pred hostlom slišim skupino nahrbtnikarjev, ki nepremično zrejo v Lonely Planet, in se odločajo ali bodo šli v hostel ali ne, vendar se na koncu odločijo proti, ker hostel ni omenjen v popotniški bibliji². Spet tretjič, ko slišim zgodbe ljudi, ki so bili v Indiji ali pa še kakšni bolj eksotični destinaciji, pa prej sploh niso še nikoli nosili nahrbtnika na rami, saj jim je največji užitek predstavljal avtobus in hotel s tremi zvezdicami. Pa me to sploh ne moti, vse je enkrat prvič, moti me le, da potem večina takih v Indiji neznansko trpi, ne prenese kulturnega šoka, zaničuje lokalno kulturo, se dela norca iz tamkajšnjih ljudi, na koncu pa doma reče, da so se imeli neznansko dobro. Da so dobili drisko in kako so jo uspešno premagali, to je glavna zgodba, ki jo bodo lahko potem govorili še mesece in mesece. O tem, kako jim je šlo v bistvu na živce vse in kako slabo so se počutili v tuji državi, ne bodo spregovorili niti besede. Zato, ker je potovati z nahrbtniki zadnje čase zelo “in”, čim dlje in v čim bolj eksotično državo greš, bolj si kul. Pa ne zaradi tega, kar vse si tam doživel, ampak zaradi tega, ker boš potem lahko vsem govoril, kje si bil. Pa tudi, če si večino časa preživel v hostlu in okoliških barih. Važno, da potuješ z nahrbtnikom, ker to delajo zdaj vsi. In obračaš strani Lonelyja kot za stavo. Čeprav bi bil najrajši na svetu na udobnem domačem fotelju pred TV ekranom.

Eh, tudi sama sem kdaj turist, tudi jaz kdaj odprem Lonely Planet. Trudim se čim manjkrat, vendar včasih drugače pač ne gre. Vsekakor pa ne potujem zaradi drugih, ampak zaradi tega, ker brez tega ne morem. Tako, kot živimo doma, tako bomo živeli tudi drugod, ne glede na to, ali imamo na ramah nahrbtnik ali v roki kovček.

Popotnika

Odzivi na ta prispevek - 1x komentirano:

  1. ja,vsak na novo postavljen korak po poti ,ki te vodi naprej ,te uči in zaznamuje .Se spomniš vožnje po Toscani in ležanja na ograji na Chianti-ju,pa vonjanja opojnih dišavnic visoko v Provansi?Pa prelepe Alahambre ko nam je zastal glas v grlu zaradi vse te miline.pa naših deževnih zajtrkov po francosko pod dežnikom pred avtom,pa vetrovni sprehodi ob razspenjenih valovih makarske obale…
    mogoče se pa naučiš tudi tega ,da obljuba dela dolg?

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License