Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

kultura, politika

Odzivi:

Ni komentarjev

Andrej Urbanc · Thursday, 25. September 2008 ob 10:00

Prejšnja deli:
Uvod
Ideologija
Spektakel

Spektakel – nadaljevanje

»Spektakel je ideologija par exellence, saj se v njegovi polnosti izpostavlja in manifestira bistvo vseh ideoloških problemov: osiromašenje, zasužnjenje in zanikanje dejanskega življenja« (Debord).
Spektakel je tako svetovni nazor kapitalistične ureditve. Družba spektakla se širi predvsem skozi neobremenjene kanale potrošnje, storitev in zabave, ki jih diktira puhla oglaševalska srenja. Le ta je šla že tako daleč, da se pojem spektakla udomačil v sferah našega vsakdanjega življenja. Spektakel je orodje za depolitizacijo in pasivizacijo ter integralno povezan z konceptom separacije, odtujitve. Je vsesplošno prisoten in vsestransko konzumiran; aktivno oblikuje naše življenje. S tem ko je subjekt ne loči med potrošnjo in produkcijo ter pasivizacijo in separacijo, je odtujen od svoje potencialnosti za kreativnost in domišljijo. (več tukaj)

»Debordov pristop torej medije v potrošniški družbi predstavlja kot orodje kapitalizma in družbenega nadzora; uporabljeni so kot sredstvo, ki posameznika zreducira na pasivnega gledalca in potrošnika. Kellner pa za razliko od Deborda medije postavlja na pozicijo, ki sama po sebi nudi potencial kritičnega pristopa/zavedanja in izobraževanja, pozicijo, ki je zmožna proizvesti tudi pozitivni politični učinek. Vedno namreč obstaja možnost protispektakla: protispektakel nasproti medijskemu spektaklu, protivojno gibanje nasproti provojnemu, progresivno gibanje nasproti konzervativni politiki v državi.
Navkljub očitnemu napredovanju homogenizacije in komercializacije mainstream medijev, še posebej televizijskih in radijskih postaj na državni in korporativni ravni, Kellner zagovarja Gramscijevo pozicijo »pesimizem intelekta, optimizem volje« (Pesimism of the intellect, optimism of the will). Optimizem mu vzbuja vztrajno širjenje alternativnih medijev, ki producirajo napredne ideje, četudi imajo manjše občinstvo« (beri tole)

Sam sicer tudi Debordovega pogleda na spektakel oziroma njegovo različico teoretskega koncepta spektakla ne razumem popolnoma pesimistično, saj na koncu v 221. tezi pusti prostor za svobodo: »samoosvoboditev naše dobe se lahko zgodi samo tako, da se osvobodimo materialnih temeljev sprevrnjene resnice /…/ svet, v katerem praktična teorija vidi svoje delovanje in kontrolira samo sebe, se lahko zgodi samo tam, kjer se je dialog oborožil, da bi svoje lastne pogoje privedel do zmage.« (Debord). Kellnerjev protispektakel namreč prav tako bazira na spektaklu, le da z drugimi vrednostnimi, ideološkimi ali etičnimi družbenimi cilji. Tu gre predvsem za praktične pojave, oziroma zavestno uporabo medijev znotraj spektakla, za »boljše« cilje. Posameznika pa vklopi vase na isti način, saj se konceptualni mehanizem spektakla ni spremenil samo zato, ker ima avtor njegove vsebine dobre namene. Nasprotno, praktična soočenja spektaklov in protispektaklov so zreducirana zgolj za spektakularen medijski prikaz dveh različnih stališč ali v najboljšem primeru ideologij. Taka podoba pa je seveda gradnik spektakla, ne pa (tudi) protispektakla!, par excellence.

Postmoderni kapitalizem je torej iz vsakdanjega življenja in kulture skozi spektatel ustvaril tako imenovano zabavo – ponarejen občutek sreče, pop mainstream, ki vase požira alternativo, ter zato pasivno in izolirano potrošno družbo. Več o moči takega kapitalizma v naslednjem delu.

Beri dalje

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License