Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

kultura, politika

Odzivi:

Ni komentarjev

Andrej Urbanc · Sunday, 28. September 2008 ob 17:00

Prejšnji deli:
Uvod
Ideologija
Spektakel
Spektakel 2. del
Globalizem in globalizacija
Soočenje političnih programov

Soočenje političnih programov – nadaljevanje

Razlika, ki se v sklepu te volilne kampanje vse bolj izrisuje, in ki služi kot glavni dramaturški pripomoček medijev pri obravnavi dogajanja, se v glavnem kaže med vlado in opozicijo oziroma med SDS na eni strani ter SD, Zares in LDS na drugi. Čeprav imata oba pola na nekaterih mestih v programih precej različne poglede na prihodnost upravljanja z državo, pa umanjka taka razlika, da bi presegala formo spektakla.
Če pogledamo shemo umeščenosti programov na levo oziroma desno kot se kaže iz medijskih soočenj, ki naj bi reprezentirala soočenje programov, je najbrž videti takole:
Shema L-D z bližnje perspektive

Na levi strani se predstavlja trojček Zares, SD, LDS; na desni SDS, kot glavni protagonisti letošnjih volitev.

Če pa po pregledu programov strank, ob razširitvi perspektive vsaj na Evropo ter z razmislekom o nekaterih elementih današnje družbe, opisanih v prvih treh poglavjih, poskusimo shemo še enkrat ugledati, je najbrž videti takole:
Shema L-D z rahlo distanco

Morda z nekaterimi poudarki socialne države, ekološko naravnanostjo, socialnim podjetništvom del »levega trojčka« še spada res na levo, zaradi poudarjenega prostora za razmah gospodarstva kot edine poti v svetovnotržni ureditvi pa se cela shema pomika bolj v desno.

In če dokončno razmislimo o svetovni ureditvi, njenih družbenih, okoljskih, civilnih, tudi razvojnih posledicah, je shema najbrž videti še bolj drugačna. Tu seveda ne primerjam slovenskih strank z evropskimi ali od drugod po svetu, pač pa poskušam prikazati, kako je slovenska dilema o razmerju trg/kapital : delo/socialna država videti, če kapitalu ne priznavamo več tistega dominantnega odnosa, ki ga skozi kritiko spektakla in globalizacije podata predvsem Debord in Beck:
Shema L-D realno

Kar sem hotel s shemami prikazati (pri tem seveda niti ni toliko pomembno, ali je katera od strank bolj levo/desno od druge kot je to razvidno iz shem), so malopomembne, ne zares usodne, z vidika kozmopolita bagatelne dileme, ki jih sprožajo stranke v svojih programih za upravljanje držav na razvitem Zahodu. Navidez je razlika med programi precej jasna, vsaj generalno: več poudarka na socialnih temah VS. več poudarka za gospodarsko pobudo. A bolj ko poskušamo gledati z distanco in z bolj oddaljene perspektive, bolj se zdi, da gre le za odtenke znotraj ene ideologije, ki ostaja globalizem (po Becku ideologija neoliberalizma). Ne gre torej za boj ideologij, za boj popolnoma različnih konceptov, pač pa za lov na nianse. Medtem, ko se politični programi ukvarjajo z iskanjem ozke poti rešitve med pritiski kapitala na eni in socialne grožnje na drugi strani, se nihče ne ukvarja s postavljanjem same osnove za tako dilemo – kapitalizma – pod vprašaj. Zakaj pa mora biti vse podrejeno trgu? Kaj je na konceptu trga takega, da je postal dominanten koncept nasproti recimo kulturi, dialogu, civilni družbi, socialni državi? Kam gre ves ta razvoj, buzzword zgoraj opisanih dilem? Zakaj se podrejati spektaklu kot družbenemu odnosu, ki z enostransko komunikacijo podob tako grdo poneumlja državljana v potrošnika, volilca v enodimenzionalnega človeka, potencial nepopisanega lista v determinirano malodušje?

V vlogi usklajevalca interesov v družbi resni politiki seveda zaznajo, upoštevajo in ravnajo v skladu s tistimi interes(n)i(mi skupinami), ki v neki rdeči niti političnega procesa pomenijo demokratično določeno večino. Tudi leve stranke tako morajo upoštevati kapitalske interese, potrebe po gospodarski rasti, želje transnacionalnih akterjev. Vendar pri tem ne nastopajo kot suvereni zastopniki svojih državljanov z lastno agendo, kjer dominirajo politike socialne države, okolje, civilni dialog, kultura, morda celo alternativni mediji, nasproti izključno kapitalskim, komercialnim, tržnim in drugim enodimenzionalnim interesom, pač pa v najboljšem primeru kot komajda še subjekti, ki so stisnjeni v kot, saj ob potencialnih grožnjah kapitala, da bo hipotetično zaprl nekaj tisoč delovnih mest (recimo Mura, Paloma, Iskraemeco, …) in jih preselil drugam, ne zmorejo ustvariti kontra-fronte, pač pa v skrbi za delovna mesta sprejmejo še tako mizerne pogoje. Narek je torej prevzel kapital.

Beri dalje

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License