Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

fotografija, glasba, kultura

Odzivi:

Ni komentarjev

Danaja Batinič · Sunday, 5. October 2008 ob 12:00

O reggaeju, rolanju muzike, popotovanjih, Afriki in ostalih zanimivih zadevah sem se pogovarjala z Rokom Kovačem, bolj poznanim pod vzdevkom Countryman. Po duši glasbenik in popotnik, drugače pa tudi študent sociologije in … Preberite!

Countryman Selekta v KUD-u
Countryman Selekta v KUD-u

Kdaj in kako si se odločil, da boš postal reggae DJ?
Težko rečem, da sem se v nekem trenutku odločil postati reggae DJ. Še težje rečem, da sem sploh DJ! Reggae glasba, če govorimo o rolanju, je izredno specifičen žanr. Sčasoma sem opazil, da same tehnike miksanja ne prispevajo prav veliko k vzdušju na plesišču. Važna je predvsem selekcija muzike. Prava pesem ob pravem trenutku. Miksanje pa pogosto nadomeščam z govorjenjem na mikrofon. Old-school, He he… Torej bi se prej opredelil za selektorja, če se že moram.
Da se vrneva na prejšnjo zgodbo… Prvo ploščo mi je poklonil dober prijatelj, ki je bil takrat že kar nekaj let na sceni. Še vedno se spominjam komada – Tanya Stephens: It’s a Pity. In tako se je začelo. Pred tem sem mogoče že dvakrat vrtel, vendar samo CD-je, ker plošč nisem imel. So pa bili zametki DJ-anja že v osnovni šoli – delal sem na šolskem radiu in skrbel za glasbo na šolskih plesih. Vendar to je bila rahlo druga scena, hehe.

Katere izvajalce največ poslušaš/vrtiš oz. katera zvrst reggaeja ti je najbolj pri srcu?
Hm, težko vprašanje… Vrtim tisto glasbo, ki jo poslušam tudi doma. Rad imam vse podzvrsti, še posebej stari roots, ki ima pridih tistega revolucionarnega naboja. Šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta na Jamajki so vzpostavila Kingston kot svetovno glasbeno velesilo. Količina glasbe, ki je v teh letih prišla s tega otoka, je neverjetno obsežna. In neverjetno neskomercializirana. To je bilo od ljudi za ljudi. Danes se producira veliko sranja. Dancehall, ragga, reggaeton, ipd. je le prilagajanje tržnemu gospodarstvu, ki mu vladajo MTV in drugi ogromni konglomerati. Ne rečem, da je vsa novejša glasba sranje, najdejo se izjeme. Vendar je iskanje iz dneva v dan bolj naporno. Všeč mi je novi roots, ki se drži stare šole, a ima tehnološko bolj dovršen in izpiljen, nov zvok. Še posebej pa mi je pri srcu reggae, ki sedaj prihaja z Deviških otokov – ki so prav tako v Karibih. V zadnjih letih smo lahko priča poplavi novih, zares dobrih izvajalcev, ki jih pod okriljem založbe Groundbreaking Records promovira legendaren bend s tega otočja – Midnite.

Kaj ti pomeni reggae? Zgolj zvrst muzike, ki ti je všeč, ali tudi način življenja, razmišljanja? Si rastafarijanec?
Glasba mi pomeni vse. Moji prvi koraki vsako jutro so tisti od postelje do hi-fi stolpa. Najprej glasba, potem higiena, hehehe! Tako to gre pri meni. Reggae me spremlja že vrsto let. Prvič sem prišel v stik z njim na koncu osnovne šole. In ne popušča, prej obratno. Kar se tiče načina razmišljanja, tu ni prevelike filozofije, vsaj zame ne. Strpnost, sprejemanje, gostoljubnost in umirjenost je to, kar mi pri tej glasbi in filozofiji največ pomeni. Reggae lahko tako pomirja kot tudi poživlja. Vendar to ne velja le za to zvrst. Iste izkušnje imam, ko se družim z metalci, rokerji, hip-hoperji, itd. Vsi iščemo podobne stvari. In vsak od nas jih najde drugje.
Če je govora o rastafarizmu, je moje mišljenje podobno kot za vse druge religije. Rad jih preučujem, se od njih učim in jih spoštujem – vendar jih ne sprejemam. Rastafarizem je načeloma izredno dobra stvar, vendar ima podobne napake kot vse ostale religije. Življenje je polno preprek in ovir, ki jih moramo prebroditi. Ne vem zakaj bi si še dodatno oteževal to pot z dodatnimi zapovedmi in prepovedmi – še posebej, če ta vera izhaja s tropskega otoka, jaz pa prihajam iz hribov na JV Slovenije. Tu ne vidim neke povezave. Bolj kot berem svete knjige in preučujem religije za njimi, bolj vidim, da to ni zame. V Keniji pravijo: Mungu na tosha!, kar pomeni: Bog je dovolj!

Poslušaš še kakšno drugo zvrst muzike?
Ah, seveda! Poslušam različne zvrsti. Dobre glasbe je preveč, da bi ostal samo pri reggaeju. Izredno pri srcu mi je afrobeat, glasba in gibanje začeto v Nigeriji v 70-ih pod vodstvom svetovno znanega Fela Kutija. Prav tako obožujem glasbo južnoameriških staroselcev in arabske tradicionalne instrumente v vseh variacijah širom arabskega sveta. Pred leti me je presenetil nov val afriškega funka in hip-hopa – ljubezen na prvi posluh, hehe! Jazz in blues sta oče in mati vse glasbe, ki mi kaj pomeni. Muddy Waters, BB King, T-Bone Walker, … Spisku ni ne konca ne kraja. Indijska tradicionalna, balkanske trube, itd: malo mešano na žaru. Kot sem rekel že prej, poslušam raznorazne zvrsti. Pogoj je le, da se v njih skriva nekaj, kar me pritegne.

Kako gledaš na reggae sceno v Sloveniji? Se ti zdi, da je premalo reggae eventov, DJ-ev, ljudi, ki poslušajo tovrstno zvrst muzike?
Reggae scena v Sloveniji je majhna, vendar v primerjavi s sosednjimi državami glede na število prebivalstva presenetljivo velika. Je pa tu prisotna izredna centralizacija, saj se večina stvari zgodi v Ljubljani. Reggae eventov je vsaj po mojem okusu precej. Vselej bi jih sicer bilo lahko tudi več, vendar tudi trenutna situacija ni strašna. Na žalost je scena kar precej polarizirana, ustvarjajo se »klani«, ki med seboj nočejo sodelovati, ipd. Vse to me ne zanima preveč, a zaradi majhnosti scene teh stvari pač ne moreš povsem zaobiti. Prav zato sem si nadel ime Countryman. S tem sem hotel povedati, da sem iz »province« in da me ti spori prav nič ne interesirajo. Na tej poziciji vztrajam še dandanes.

Kot DJ si že sodeloval na nekaterih reggae festivalih po Sloveniji in tujini. Kakšna je po tvojem razlika med slovenskimi in tujimi festivali? Kot vemo, je bil letošnji Riversplash z organizacijskega in še kakšnega drugega vidika kar precejšna polomija.
Hja, razlike so. In to velike. Na primer: festivala v Italiji, Rototom Sunsplash, sploh nima smisla primerjati s kakšnim našim ali na področju bivše Jugoslavije. To, da je bil Riversplash letos takšna polomija, je kriv skorajda povsem samo en človek. Imen ne bom omenjal, jih niti ni treba. Pred Riversplashem sem vrtel na prvem reggae festivalu v Pančevu, ReggaeSerbia. Sodeloval sem tudi na festivalu v Beogradu z imenom Reggaefest. Naj vam povem, da sta oba prekosala večino Riversplashov za nekaj svetlobnih let. Vsaj kar se organizacije tiče. Da sploh ne omenjam, kakšne težave nastajajo s srbsko birokracijo in kako profesionalno so jih srbski organizatorji rešili. Sedaj se je tudi pri nas sprostil prostor, ki ga je pred tem zapolnjevala samo ena oseba. In videli smo lahko, da je ta prostor dosti večji kot smo mislili.

Rad in veliko potuješ, še posebej po Afriki. Kakšna je razlika na primer med afriškimi in evropskimi reggae izvajalci? Kaj reggae pomeni Afričanom?
Afriški reggae slišiš na sto kilometrov. Vsebuje nekakšno mehkobo, ki je ne posedujeta ne jamajški ne evropski reggae. Rekel bi, da je bolj vesel, vendar so besedila prav tako globoka in prodorna. Mogoče še bolj kot iz ostalih kontinentov. Tu velja izpostaviti pred nedavnim preminulega Lucky Dube-ja iz Južnoafriške republike. Malo po njegovem umoru sem odpotoval v vzhodno Afriko. Občutek sem imel kot da joka celoten kontinent. Vsepovsod plakati, posterji, …
Drugi pomembni izvajalci so Alpha Blondy iz Slonokoščene obale, Tiken Jah Fakoly iz Burkine Faso, Majek Fashek iz Nigerije, …
Reggae je afriška stvar. Izhaja iz Afrike in tu je tudi doma. Prisoten je kot »frajtonarca« pri nas: na vsaki žurki, če si le lahko privoščijo radio. V Keniji obstaja radijska postaja, ki predvaja reggae glasbo 24 ur na dan. Že res, da je reggae nastal na Jamajki, vendar je bil narejen za Afričane. Spominjam se pogovora z nekim rastamanom v kenijski vasici. Majhen tranzistorček, obešen na bananovec, iz katerega na ves glas hrešči reggae glasba. Rečem, da si ne morem v tem trenutku na tem mestu predstavljati glasbe, ki bi mi bolj prijala kot reggae. Obrne se k meni in reče: »Sure! Reggae was made for Africa!« S tem se 100% strinjam. In to mi je postalo jasno šele pod tistim bananovcem.

Kje največkrat vrtiš?
Hm… Kje največkrat vrtim, težko rečem. Kar nekajkrat sem vrtel v klubu Gromka na Metelkovi, bil sem že na vseh reggae festivalih v Sloveniji. Najbolj pa mi v spominu ostajajo: dve turneji po Bosni in Hercegovini, festival ReggaeSerbia v Pančevu letos ter dve priložnosti vrteti glasbo v »klubih« v Afriki. Prvič v nekem getu Kampale, prestolnici Ugande, in drugič v nabito polnem dotrajanem klubu v glavnem mestu Zanzibarja. Še posebej ta izkušnja mi je ostala posebej pri srcu, saj so se mi ljudje po končanem večeru kar naprej zahvaljevali, saj večine glasbe, ki sem jo imel seboj, niso še nikoli slišali.

Se v prihodnosti še nameravaš ukvarjati z glasbo? Kakšni so tvoji načrti?
Nobenih načrtov. Takšna je taktika že od začetka. In najpomembnejše je to, da deluje! Hehehe!
Glasba je del mojega življenja. Lahko, da se bo način mojega ukvarjanja z glasbo spremenil, vendar ljubezen ostaja, ne glede na karkoli. Če po pravici povem, si sploh ne morem predstavljati življenja, ne da bi vsake toliko vzel v roke kitaro, saksofon ali kakšen drug inštrument. Preprosto moram!

Rok v Indiji
Rok v Indiji

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License