Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

vagabund

Odzivi:

5x komentirano

Danaja Batinič · Thursday, 9. October 2008 ob 12:27

»Zakaj Mongolija, zakaj tako dolga vožnja s transibirsko železnico, zakaj v tako mrzle države?« so me pred dvema letoma spraševali vsi, ki sem jim povedala, kam nameravam odriniti tisti konec poletja. Nisem poznala odgovora, vedela pa sem, da me nekaj neustavljivo vleče v tiste konce.


Cerkev Svetega Vasilija na Rdečem trgu

Pol leta sem čakala in delala za dan, ko sem še z dvema prijateljicama stopila na letalo in odletela proti Moskvi. Nastanile smo se v hostlu, ki je v starem socialističnem bloku, za vstop vanj pa potrebuješ kodo. Poleg tega ni bilo sledu o kakšnem napisu, ki bi oznanjal, da je v zgradbi hostel. Mlada uslužbenka v hostlu je bila ena redkih, ki je govorila angleško. Kasneje nam je rezervirala karte za transibirsko železnico ter nam tako prihranila pol dneva čakanja v vrsti in težave pri komunikaciji z uradnim osebjem. Backpackerji so bili iz vseh koncev sveta in ker je hostel majhen in domač, z vsemi lahko kaj hitro navežeš stike. Tako smo že prvi večer izvedele, da se ruska vodka pije čista s kislimi kumaricami. Je enako močna kot pri nas, le okus je veliko bolj blag in piten.

Naslednja dva dneva smo se sprehajale po ruski prestolnici in doživljale njen utrip. Moskva je zaspano mesto s širokimi ulicami in velikimi, masivnimi stavbami. Ne izgleda prav nič evropsko, saj so vsi napisi v cirilici, skoraj nihče ne zna angleško, poleg tega pa te na vsakem koraku spremlja resen pogled militsie. To so policaji, ki so dobesedno povsod: po ulicah, trgih, na metroju, avtobusu… Vsi tujci morajo s seboj vedno nositi potni list, saj jih militsia lahko ustavi in preveri registracijo vize. Na začetku me je to kar malce zastraševalo, vendar sem se privadila in se na koncu v Moskvi počutila povsem varno. Presenetila me je tudi čistoča mesta, na tleh ni smeti, smetnjakov pa sploh ne opaziš. Razočarali so nas edino uslužbenci v trgovinah, bankah in menjalnicah, ki so vsi zelo resni, namrščeni in neprijazni. Drugače pa smo imele z Rusi tudi kasneje več pozitivnih kot negativnih izkušenj, saj so se izkazali za ustrežljive in vedno pripravljene pomagati. Njihovo slovansko dušo je težko prezreti, saj smo že na ulicah opazile neverjetno veliko število moških s šopkom rož v roki.


Moskva


Militsia


Vodka in kisle kumarice

Babuške, stepa in boršč
Zaradi visokih cen in priporočil drugih smo spremenile naš začetni plan in se s transibirsko železnico namesto v Novosibirsk odpravile v Tyumen. Dobile smo svoj kupe v 3. razredu in na srečo vlak ni bil nabito poln, tako da smo bile v kupeju same. Sobica je postala naš dom za 32 ur. Morda se sliši veliko, vendar čas na vlaku teče hitro, tako kot se hitro spreminja tudi pokrajina. Iz prostranih iglastih gozdov prek jezer in travnikov v sibirsko stepo.

V vsakem večjem mestu se vlak ustavi in na postaji lahko od babušk kupiš vse mogoče po zelo nizkih cenah, še posebno v primerjavi z Moskvo. Od pečenega piščanca, jajc, kruha, klobas, domačih ruskih slaščic do instant pireja in juh, piva in cigaret. Instant pireja ne priporočam.

V Tyumen smo prispele dopoldne in kmalu nam je bilo žal, da smo izstopile iz vlaka. Tyumen je eno izmed najstarejših sibirskih mest, v zadnjem času pa se je na hitro moderniziral zaradi bogatih virov zemeljskega plina in nafte. Kljub temu smo na cesti videle veliko brezdomcev, razcapanih otrok in pijancev. Videle smo, da je višek lepote v Tyumnu zabaviščni park, opustile misel o iskanju prenočišča in si kupile karto do Krasnoyarska še za isti dan. Na vlak smo morale čakati 10 ur, zato smo šle na obhod po mestu. Z nahrbtniki smo bile seveda tarče mnogih pogledov in komentarjev v stilu: »Glej, turisti, le kaj iščejo v našem mestu?« Nek Kirgizistanec nam je celo ponudil sumljive bele kroglice v zameno za klic z našim mobitelom. Ne, hvala, in smo se pobrale v najbližjo restavracijo. Naročanje hrane je bil poseben užitek. Ker nismo znale brati cirilico, smo samo pokazale s prstom na nek napis in niti sanjalo se nam ni, kaj bomo dobile. »Zadele« smo odličen boršč, rusko juho iz rdeče pese.

Po dveh dnevih transibirske smo pristale v Krasnoyarsku. Že samo ime mesta pove dovolj in po Tyumnu je bil Krasnoyarsk pravo olajšanje. Stolby Nature Reserve, park z vulkanskimi ostanki, je bil naš prvi stik s čudovito naravo. Tudi sprehajanje ob reki na nedeljsko popoldne, sedenje v travi in opazovanje Rusov, ki se na sprehod odpravijo oblečeni tako kot bi šli na baletno predstavo, je dobro delo. Opazila sem, da šport pri Rusih ni preveč priljubljen, saj koles in rolerjev praktično ne vidiš. Povsod samo visoke petke. Zanimivo izkušnjo smo doživele zvečer, ko smo se skupaj s še enim Brazilcem odpravili jest. Rusi za sosednjo mizo so nam namreč plačali buteljko vina in zraven pustili sporočilce v angleščini (!): With great pleasure, we’re not gangsters, we’re just Russians.

Do Irkutska smo se peljale v platzkartny, tretjem razredu. Razlika je samo v tem, da nismo imele svojega kupeja, ampak je vse odprto. Nahrbtnik smo položile v predal pod posteljo in tako smo bile povsem varne. Edino spanec ni bil tako miren kot v kupeju, ker se lahko zgodi, da naletiš na skupino Kirgizistancev, ki niso niti najmanj zaspani in pozno v noč kartajo, jejo in se smejijo.

(Konec prvega dela)

Nadaljuj z branjem.

Odzivi na ta prispevek - 5x komentirano:

  1. Izredno zanimivo!
    Kaj pa finance?

  2. Danaja Batinič
    9. October 2008 ob 15:43

    ja res je:) drugač pa za en mesec in pol slabih 500.000 bivših tolarjev z letalskimi kartami (Ljubljana-Moskva, Ulaan Bataar-Moskva-Ljubljana), vizami in cepljenji vred…

  3. Jaz sem včasih tudi planiral, da bi šel z Transibirsko. Zdaj pa žal ni časa.

  4. Da ni bila koda za tisti moskovski hostel slučajno ’8 ključ 8 8 8 0′? ;)
    Sicer pa ne vem, kje si ti pila blago in pitno rusko vodko. Jaz sem vedno naletel na špirit…

  5. rusom se je spirit zdela naša domača viljamovka:)…

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License