Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

vagabund

Odzivi:

1x komentirano

Danaja Batinič · Saturday, 11. October 2008 ob 09:30

Smokie, drek in airag
Vrnile smo se v Ulaan Baatar (zopet z javnim prevozom), spoznale veliko backpackerjev in se odločile, da gremo na desetdnevno turo po centralni Mongoliji z Američanom in Kanadčanom, ker je to cenovno ugodnejše. Tokrat smo dobili svoj kombi in svoj sedež (!) ter voznika, Daavo, ki nam je vedno poiskal ger, v katerem smo lahko prespali. Drugi dan smo pobrali še štoparko, 27 letno Mongolko Dako z odličnim znanjem angleščine in neverjetno široko splošno izobrazbo.

Vedno smo spali v geru pri neki družini in ne v turističnem geru in tako dodobra spoznali pravo nomadsko življenje. Zraven spada tudi pitje airaga, ki ga vedno ponudijo za dobrodošlico. Airag je fermentirano konjsko mleko, ki vsebuje nekaj alkohola in ima okus po mešanici piva in kefirja. Airag vedno ponudi gospodarica in ga nalije najprej najpomebnejšemu gostu. Če ta popije celo skledo, mu natoči še enkrat in tako naprej. Vsi pijejo iz iste sklede, ki jo moraš vedno sprejeti z desno roko, medtem ko se z levo roko držiš za desni komolec.

Centralno Mongolijo smo prečesali čez in čez, jahali kamele v mini Gobiju, videli najstarejši budistični samostan v Kharakorumu, Turtle Rock, ki simbolizira varnost, se kopali v Belem jezeru, ki je imel 10 stopinj, in videli ostala majhna jezera, ki jih je tam polno. Najbolj se mi je v spomin vtisnila intenzivno modra barva neba brez oblačkov in ponoči nebo, posuto s toliko zvezdami, da se ti zdi, da je pred tabo ogromna, bleščeča, srebrna gmota. Ko smo se vozili s kombijem smo imeli samo eno kaseto, Smokie – The Best Of, tako da smo se naučili vse komade na pamet in jih peli tudi takrat, ko nismo bili v kombiju.

Enkrat smo v geru ostali brez suhega lesa, ker je zunaj padal sneg, in tako smo morali po suhi drek, ki dobro gori. Vendar nismo nabrali jakovega, ampak konjskega in to je bila usodna napaka, saj nam ognja ni uspelo zakuriti. Pa smo se znašli in dali dve postelji skupaj, oblekli vse kar smo imeli s seboj, zlezli v spalko, se pokrili z jakovimi kožami in preživeli noč.

V Ulaan Baatarju smo preživele še nekaj dni. Zadnjo noč smo preplesale z lastnico hostla in ostalimi backpackerji v nekem klubu, nato pa odšle naravnost na letalo za Moskvo.

Centralna Mongolija
Centralna Mongolija

Belo jezero
Belo jezero

Mini Gobi
Mini Gobi

Centralna Mongolija
Centralna Mongolija

Prejšnja dela:
Prvi del
Drugi del

Odzivi na ta prispevek - 1x komentirano:

  1. O, ena izmed teh fotk gre na namizje. Veličastno je, res.

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License