Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

film

Odzivi:

Ni komentarjev

Andrej Urbanc · Friday, 31. October 2008 ob 22:45

Pokrajina št. 2: ali lahko od koncepta avre (Walter Benjamin) prek Avtor je mrtev! (Roland Barthes) končno pridemo nazaj na Vsake oči imajo svojega malarja?

Avtor filma, Vinko Möderndorfer, namreč na spletni strani filma zapiše:

Krivda očetov pada na pleča otrok.
V tem je naš čas tragičen.
Živimo v času, v katerem slepi Ojdip še vedno tava med nami.

Marcel Štefančič Jr. v Mladini trzne na isto žogo:

/film/bo imponiral predvsem desnim tabloidom, ki se bodo strinjali s »sporočilom«, da so Slovenci žrtve »nespravljene« in »neodrešene« preteklosti, ki noče stran, in da so tisti, ki so zrežirali povojne poboje, še vedno pripravljeni hladnokrvno pobiti vse, ki bi jim prišli na sled…

Vendar: ali je film res “samo” to? Je res vse, kar lahko iz njega izvlečemo, nekakšen nadležen opomin preteklosti, ki bi rada sedanjemu času vrnila skrivnost povojnih pobojev, s katero kot da Slovenci ne moremo opraviti? Sam ga vidim predvsem kot zgodbo o današnjem pomenu izdaje.

Res je, imamo starega komunističnega Generala, ki mu Sergej poleg Pokrajine št. 2 ukrade tudi dokument z ukazom pobojev, ne da bi sploh vedel, kaj ukrade. In to je vse, kar ima film opraviti z, buhuhu, temačnimi dogodki polpretekle zgodovine. Je res vsakič, ko se omeni povojne poboje, treba zraven pripeti za lase privlečeno travmo o nerazčiščeni preteklosti Slovenije in celo Evrope? So res ta grobišča in ti zločini tako šokantni, da lahko šok traja celih jebenih 60+ let, in to kljub temu, da že Pahorjevi vrabčki čivkajo, da so se poboji res zgodili, in da je Tezno morilski epicenter Evrope? Četudi bi se razkrilo, da je celo sam nekdanji državni, politični, vojaški in partijski vrh pobijal, klal, metal v jame, zakopaval in, logično, to potem prikril, kaj bi od te buhuhu, evforije, imela današnja Slovenija in, po Vinkotu, združena Evropa? Kakšno, spet po Vinkotu,

katarzo bi doživeli in s tem v arhive zgodovine dokončno pospravili travmatične dogodke?

Je res ta, buhuhu, nedoživeta katarza tisto, kar nas podzavestno ovira v naših življenjih, pozor, 60+ let kasneje?

Sam vidim film drugače od, hm, avtorja filma.

Ključna dela sta dva. Sergejev krik, naj ga Inštruktor pusti pri miru, ker da nima nič s tem (s povojnimi poboji), in Inštruktorjev monolog o tem, koga vse je Sergej izdal. “Nimam nič s tem” je v tem primeru po mojem mnenju dokaj verjetna reprezentacija slovensko-mladinskega poznavanja polpretekle zgodovine, in to v dveh pomenih – tako v smislu, da je ne pozna, kot v smislu, da je ne zanima. Vendar, bi njeno razkritje Sergejevi generaciji res povzročilo buhuhu katarzo? Močno dvomim.

Kritična poanta filma se kaže ravno v opominu Inštruktorja, koga vse Sergej (današnja pasivna družba?) izdaja s svojo neodgovornostjo, bluzenjem, načinom življenja, razcepom med “mamo in kurbo”, izkoriščanjem prijatelja, tudi nepoznavanjem zgodovine, če hočete (čeprav, če bi Sergej zgodovino poznal, Inštruktor ne bi imel prostora v filmu). Film je opomin k temu, da je zoprno, če bi v družbi prevladovali Sergeji, ki bi imeli odnosno prazen nič z ničemer, a hkrati s sabo na tatinske pohode furali nepredvidljivo neizživeto frustracijo tipa hočem biti največji jack v naselju. Sergejevo funkcioniranje se v vsakem trenutku kaže kot izdajanje svojih najbližjih, povojni poboji pa delujejo le ena od možnih zgodb, s katero se sodobne izdaje povežejo z izdajami v preteklosti. In to ne ravno najbolj prepričljiva.

Inštruktor Seks scena General

Glede na kombinacijo seksa, helikopterskih posnetkov, trilersko krvavih scen in nenazadnje nekaj slovenskih gledaliških elementov v filmu, bi mirno lahko za lajtmotiv uporabili tudi kako drugo foro kot pa povojne poboje. Današnja generacija krivde očetov (oziroma pradedkov) namreč ne čuti na svojih plečih, zato je ta lajtmotiv sicer posrečen v povezovanju pomena izdaje, a udari mimo v režiserjevi razlagi, da je to bistven element filma, saj da “slepi Ojdip še vedno tava med nami”.

Ojdip namreč res tava in res je slep, vendar v letu 2008 to pomeni pasivnost in ignorantstvo. Zato je Pokrajina št. 2 ne film o katarzi, pač pa film o izdaji. Ne slab film.

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License