Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

poetična kolumna

Odzivi:

Ni komentarjev

Maruša Štibelj · Friday, 31. October 2008 ob 15:48

Zgodbo prijateljstva je lahko začeti, najtežje jo je obdržati in ohraniti z vso svojo dušo. Nisem povprečna in ne maram povprečnih stvari. Kadar dajem, dajem iz vsega srca, do konca. Ali pač ne, o tem bi lahko sodili pravzaprav le drugi.

Točno tam, kjer sem ostala, bom začela. Pri ničemer.

No, bil pa je sneg, sončen dan in vse je dišalo po vetru. Tista se je sprehajala prav tam kot prejšnji dan ob enaki uri, če lahko čas sploh postavimo. Noge so jo nosile in niti ni prav dobro vedela, kam jo vodi pot. Gledala je v nebo, v sonce. Počasi so njene oči postajale vse bolj mokre. Svetloba je naredila svoje. Skoraj zaslepljena je zavestno odmaknila pogled in ga ustavila na bližnjem drevesu, ki se je samo ponujalo, da ga opazi. Mogočna krošnja, ki je ni videla še nikoli poprej, čeravno si krošenj nikoli ni mogla vtisniti v spomin, se je bohotila pred njo. V vsej svoji veličini je drevo stalo tam. Stalo je že nekaj let in stalo bo še nekaj let, si je mislila Tista. Za hip se je ustavila in vdihnila, nato pa pogumno zakorakala proti njemu. Nikoli še ni videla tako drugačnih listov drevesa.
Ja, bili so drugačni, drugačnost pa je težko opisati. Najbližjega je prijela v roke. Ni ga odtrgala, kajti to bi zanjo pomenil zločin. Tako ga je držala v svoji dlani in si ga ogledovala. Minila je ura. Minili sta dve. Tista je pa še zmeraj stala na istem mestu z enakim listom v roki. Na nebo je poskočila mavrica, čeprav ni sijalo in deževalo hkrati. Z mavrico pa se je prikazal Sij. Stopil je do Tiste in se z zanimanjem zazrl vanjo. Za trenutek je spustila list in pogledala v njegove oči. Poznala jih je. Poznala jih je že od nekdaj, čeprav je Sija uzrla prvikrat. Približal se ji je, stegnil roko proti njej, vzel njeno dlan v svojo ter prijel isti list, ki ga je prej držala Tista in ji rekel: Pridi pomagal ti bom!

Mogoče so nam neke stvari nerazumljive, a ob resničnih prijateljih postanejo jasne.

Jaz diham z njim, on diha z mano. Misel je zastala.

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License