Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

družba, izobraževanje

Odzivi:

2x komentirano

Mojca Bešter · Saturday, 1. November 2008 ob 10:00

Galileo Galilei je bil italijanski astronom in fizik, rojen leta 1564 v Pisi, umrl pa je leta 1642 blizu Firenc. Galilea imamo za začetnika sodobne fizike. Ni se namreč zadovoljil s tem, da bi le opazoval in razmišljal, ampak je začel meriti in iskati matematične zveze med količinami. Pri tem se je zgledoval po Arhimedu. Svoje poskuse in teorijo je znal tako razumljivo zapisati, da je eksperimentiranje postalo popularno. S tem se je razširila sodobna znanstvena metoda, ki temelji na preizkušanju predpostavk z merjenjem.

Galileo Galilei

Takrat merjenje ni bilo zelo popularno, saj ni bilo dovolj natančnih merilnih naprav. Znali so meriti dolžino in težo, čas so merili le v velikih enotah, ker ni bilo natančnih ur, temperature in tlaka pa sploh niso znali meriti. Galilei je že leta 1581 opazil, da je nihajni čas nihala odvisen le od dolžine nihala. S tem je omogočil razvoj nihajnih ur. Leta 1586 je iznašel hidrostatično tehtnico, napravo za merjenje vodnega tlaka, leta 1600 pa je zgradil prvi preprost aparat za merjenje temperature. Na osnovi prvega odkritja je nastal Torricellijev barometer, na osnovi drugega pa je leta 1714 Fahrenheit naredil termometer, kot ga poznamo še danes. Galilejeve merilne naprave so omogočile količinsko preverjanje znanstvenih hipotez in s tem nastanek sodobnih znanstvenih teorij.

Galilei je rad uporabljal tudi teleskop za astronomska opazovanja. Opazil je kraterje in gorovja na Luni, Saturnove “otroke”, ki so se pozneje izkazali za obroče, ter Jupitrove satelite. Ker je vse zvezde videl kot majhne točke, planeti pa so imeli končne razsežnosti, je sklepal, da so zvezde mnogo bolj oddaljene kot planeti. Pokazal je, da planeti krožijo okoli Sonca. O tem je sklepal iz Venerinih faz: Venera namreč spreminja svojo obliko kot Luna; včasih vidimo “polno Venero”, drugič pa le Venerin krajec. S tem je bila potrjena Kopernikova slika, da se planeti gibljejo okoli Sonca.

Skice lune

Zaradi njegove podpore Kopernikovega sistema in izdaje lastnega heliocentričnega sistema v knjigi Dvogovor o dveh glavnih svetovnih sistemih, Ptolemejevem in Kopernikovem (Dialogo Sopra I Due Massimi Sistemi Del Mondo, Tolemaico E Copernicano), je prišel v spor s cerkvenim naukom. Tako mu je Cerkev prepovedala nadaljnje poučevanje na Univerzi v Padovi ter ga obsodila herezije. Znanstvenik se je moral javno pred inkvizicijo odreči svojim lastnim prepričanjem in od leta 1633 do smrti živeti v hišnem priporu pod nadzorom inkvizicije.

So nova odkritja heretična?
Konec leta 1613 je Galileijev učenec Benedetto Castelli, pred nadvojvodo Cosmom II. in nadvojvodinjo Kristino Lorrensko v Pisi predaval o novih astronomskih odkritjih Galilea. Med gosti je bil tudi Dr. Boscaglia, profesor filozofije z univerze v Pisi in pristaš Aristotla. Odzval se je na predavanje in zatrdil, da Galileijevo učenje nasprotuje Svetemu pismu. Že sama možnost, da dvorni astronom Galilei brani heretične nauke, je nadvojvodinjo dodobra vznemirila

Galileija so novice vzpodbudile, da je še isti mesec napisal dolgo pismo Castelliju, ki ga je kasneje razširil v slavno pismo toskanski nadvojvodinji Kristini (glej Pismo Kristini Lorenski), v katerem je razložil svoje poglede na razmerje med znanostjo in Svetim pismom:
“Mislim, da bi bilo bolj modro, če nikomur ne bi dovolili, da uporablja dele Svetega pisma na način, ki jih sili k podpiranju kot resničnih tistih sklepov o naravi, katerih nasprotje lahko nato očitno razkrijemo s pomočjo čutov ali z nujnim dokazom. Kdo bo postavljal meje človekovemu razumevanju? Kdo nam lahko zatrdi, da je vse, kar lahko vemo, že poznano?”

Beri dalje.

Odzivi na ta prispevek - 2x komentirano:

  1. Kdo so današnji Galilei? Verjetno se ne borijo proti RKC pač pa velekapitalu in odtujenim političnim centrom oblasti nasploh. Morda kakšen genetski inžinir? Ali je napisal nov model o globalnih klimatskih? Ali kaj še bolj heretičnega? Letošnji Nobelov nagrajenec za ekonomijo očitno ni dovolj heretičen za grmado. :-)

  2. Morda so tudi nasprotniki današnjih Galileijev pametnejši in jih ovirajo mimo oči javnosti, da ne bi postali – Galilei.

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License