Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

družba, izobraževanje

Odzivi:

2x komentirano

Mojca Bešter · Saturday, 1. November 2008 ob 14:00

Galileija prijavijo inkviziciji
Seveda polemično pismo, kljub temu, da je bilo zasebno, ni ostalo brez odmeva. Decembra leta 1614 je Galileija s prižnice v florentinski stolnici odkrito napadel pater Tommaso Caccini ter ga skupaj s kopernikanskim sistemom obtožil herezije in nevarnosti za državo: “Matematika je hudičeva iznajdba; matematike bi morali izgnati iz vseh krščanskih narodov.” Drugi menih Niccolo Lorini pa je Galileijeve poglede na Kopernikov sistem kot heretične prijavil inkviziciji v Rim. Svojemu mnenju je priložil še kopijo Galileijevega pisma Castelliju.

Karmeličanski menih Paolo Antonio Foscarini je marca 1615 objavil knjigo, v kateri je trdil, da je Kopernikov sistem skladen s Svetim pismom. Nanjo se je odzval vplivni kardinal Bellarmine in kot teološka avtoriteta tistega časa oba, Foscarinija in Galilea, obtožil herezije.
Galileo se je zavedal, da bi lahko pomagalo le lobiranje prav pri vrhu, in se proti koncu leta odpravil v Rim. Tamkajšnje najvišje cerkvene oblasti je želel prepričati, da imata on in Kopernik prav. Spotoma je napisal še razpravo o nastanku plime, ki naj bi bila kronski dokaz za gibanje Zemlje, a kljub svoji govorni spretnosti Cerkve ni uspel prepričati. Že v začetku februarja je namreč posebno svetovalno telo pri inkviziciji ocenilo:
“Trditi, da je Sonce postavljeno nepremično v sredino sveta, je nesmiselno, filozofsko napačno in povsem heretično mnenje, ker nasprotuje Svetemu pismu; trditi, da Zemlja ni postavljena v središče sveta, da ni nepremična, da ima celo krožno gibanje, je prav tako nesmiselna, filozofsko napačna in versko nič manj zmotna trditev.”

Bellarminovo prvo opozorilo Galileiju
Konec februarja 1616 je – na zahtevo papeža Pavla V. – kardinal Bellarmine poklical Galileija v svojo pisarno. Opozoril ga je, naj preneha braniti Kopernikov sistem, sicer bo sveti oficij proti njemu sprožil preiskavo. (Leta 1633 bodo v arhivih inkvizicije odkrili nepodpisan zapisnik, po katerem naj bi Galileiju takrat prepovedali kakršnokoli omenjanje Kopernikovega sistema, tako ustno kot pisno.)
Avgusta 1623 so za papeža Urbana VIII. izvolili Galileijevega prijatelja in mecena Maffea Barberinija. Galileo se je že kmalu po izvolitvi večkrat sestal z novim papežem, ki mu je zatrdil, da lahko brez težav napiše knjigo o Kopernikovem sistemu, če bo le upošteval, da je sistem samo matematična hipoteza. Leta 1630 je Galileo končal knjigo Dialog o dveh glavnih svetovnih sistemih in jo kar nekaj mesecev usklajeval z uradnimi cerkvenimi cenzorji v Rimu. Februarja 1632 je bila knjiga z vsemi dovoljenji končno natisnjena.

Proces pred inkvizicijo
Poleti je papež Urban VIII. nepričakovano prepovedal prodajo knjige in ustanovil komisijo, ki bi raziskala njeno vsebino. Razlog za zasuk v papeževem odnosu do Galileia je bila verjetno osebna užaljenost. Galileo je namreč – zelo nediplomatsko – nekaj misli, ki jih je zagovarjal tudi papež, postavil v usta najbolj neumnemu izmed vseh treh sogovornikov v knjigi. Septembra je komisija, ki ji je predsedoval sam papež, odločila, da bodo Galileiju sodili pred svetim oficijem. Formalna obtožba je temeljila na uradnem inkvizicijskem zaznamku pogovora Bellarmina z Galileijem leta 1616, ko naj bi Galileiju uradno prepovedali zagovarjanje kopernikanskega sistema.

Januarja 1633 se je tako Galileo bolan odpravil na težko pot v Rim. Tu so mu sicer dovolili, da je prebival v toskanski ambasadi, vendar so mu prepovedali kakršnekoli socialne stike. Od 12. do 30. aprila so ga zasliševali v palači inkvizicije; čeprav ni bil zaprt v ječi, je zaradi bolezni in visoke starosti zelo trpel. 30. aprila je priznal, da se je v knjigi mogoče preveč postavil na Kopernikovo stran in obljubil, da bo razmerje popravil v svoji naslednji knjigi. Junija se je Urban VIII. odločil, da bo Galilei za nedoločen čas ostal v zaporu. Ob formalni grožnji z mučenjem je Galileija pregledala inkvizicija in ga naslednji dan obsodila na ječo in pokoro. Sodbo je podpisalo samo sedem od desetih kardinalov inkvizitorjev. Med formalnim obredom v cerkvi Santa Maria Sopia Minerva se je Galilei kleče pokesal za svoje grehe.

Beri dalje.
Preberi prvi del.

Odzivi na ta prispevek - 2x komentirano:

  1. Hm. Jaz sem matematik. Dobro, da sem se odzval že pri prvem postu, sicer bi zdaj bilo že pozno. (Če celotna zadeva seveda ne bi sodila v oddaljeno zgodovino.)

  2. Igor, kako se kot matematik kljub zgodovini zares počutiš danes? :)

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License