Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

družba, izobraževanje

Odzivi:

Ni komentarjev

Mojca Bešter · Saturday, 1. November 2008 ob 18:00

Hišni pripor
Kazen je prestajal najprej v poslopju toskanske ambasade, potem pa so ga premestili v palačo sienskega nadškofa. Šele decembra so ga končno spustili domov v Firenze, kjer je do smrti ostal v hišnem priporu. Pozimi 1634 ga je hudo mučila kila, a mu inkvizicija ni dovolila obiska pri zdravniku. V začetku leta 1638 je že popolnoma oslepel, zato so mu marca končno dovolili obiskovati cerkev ob večjih praznikih, če le ne bo imel nobenih stikov z ljudmi. Poleti so v Leidnu natisnili njegovo zadnjo knjigo Dialog o dveh novih znanostih, doma v Firencah pa ga je obiskal mladi angleški pesnik John Milton. Galileo Galilei je po daljši bolezni in devetih letih hišnega zapora umrl 18. januarja 1642.

Janez Pavel II prizna zmoto
Leta 1979 je papež Janez Pavel II. na zboru pontifikalne akademije znanosti v čast stoletnice Einsteinovega rojstva zaradi pritiskov verujočih znanstvenikov s celega sveta napovedal ustanovitev komisije, ki bi raziskala Galileijev primer. Ker Cerkev še zmeraj deluje s srednjeveško hitrostjo, se je na razplet čakalo kar dobro desetletje, saj je kardinal Paupard ugotovitve komisije pred akademijo predstavil šele oktobra 1992.

Cerkev je heliocentrizem vseskozi dopuščala kot eno izmed hipotez, nikakor pa ni bila pripravljena, vsaj ne v času Galileija in Keplerja, sprejeti heliocentrizma za edino pravo resnico o svetu. Argumenti kopernikancev od izida Kopernikove De Revolutionibus pa do Newtnove Principie niso bili dovolj prepričljivi, da bi premaknili tehtnico na stran heliocentrizma. Za prvih trideset let po izidu Kopernikove knjige poznamo samo deset prepričanih heliocentristov, med katerimi sta že všteta tudi Galilei in Kepler. Izbira med geo- in heliocentrizmom je bila v tistem času bolj stvar osebnega prepričanja kot pa znanstvenih argumentov. Za Cerkev heliocentrizem ni problematičen od leta 1822, ko je inkvizicija po nalogu takratnega papeža Pija VII. odredila imprimatur (dovoljenje za tiskanje) sklopu del Settelskega kanona, v katerih je bilo kopernikanstvo predstavljeno kot fizično dejstvo in ne le kot hipoteza.

Ne Galilei ne kopernikanski sistem nista bila nikoli obtožena herezije. Na razvpitem procesu leta 1632 so Galileiju sodili, ker domnevno ni spoštoval ukaza inkvizicije, ki mu je prepovedoval branjenje kopernikanske astronomije, in ne, ker je zagovarjal heretične nauke. Med procesom je bilo storjenih več pravnih napak, zaradi katerih je papež Janez Pavel II. leta 1992 priznal, da sojenje Galileiju, tudi po takratnih zakonih, ni bilo pravično. Odločitev za prepoved učenja kopernikanskega sistema po mnenju današnje Cerkve takrat ni bila pravilna, vendar zagovorniki Cerkve radi poudarjajo, da je četrti lateranski koncil že leta 1215 sprejel dogmo, po kateri ima vesolje začetek v času, do česar je znanost, seveda po malo daljši in zanesljivejši poti, prišla šele v 20. stoletju.

Cerkev v času Galilea Galileija je imela močno oblast in nadzor, s katero je vodila politiko, ki ji je najbolje odgovarjala. Znanstveni napredek in odkritja Galilea Galilea so omajali verodostojnost in kredibilnost Cerkve in so povzročili dvom v absolutnost Cerkve, zato se je Cerkev odzvala na takšna odkritja z inkvizicijo in jih takoj proglasila za heretična ter jih prepovedala.

Preberi še:
Prvi del
Drugi del

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License