Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

film, izbrano, projektor

Odzivi:

Ni komentarjev

Mojca Bešter · Thursday, 15. January 2009 ob 00:17

Telo laži
Težko pričakovana akcijska trilerja leta 2008 sta bila filma Na muhi in Telo laži. Na muhi se je izkazal za zelo lahkoten, trivialen, tipičen hollywoodski akcijski film s prenapihnjeno zgodbo, povprečno igro in dobrimi efekti. Kaj pa Telo laži, je kaj boljši?

Ridley Scott nas postavi v bližnjevzhodni svet, kjer tajni agent Cie Roger Ferris (Leonardo DiCaprio) odkriva svet teroristov, v katerem se odlično znajde in pride na sled glavnemu voditelju iraške teroristične mreže Al Salimu. Preko satelitov celotno dogajanje spremljajo v Cii v glavnem štabu, od koder celotno Ferrisovo operacijo vodi njegov šef Ed Hoffman (Russell Crowe). Skupaj se povežeta z jordanskimi vojaškimi silami in drugimi kontakti, ki ju pripeljejo do uspešnega ujetja in razkrinkanja teroristične mreže Al Salima.

Telo laži bi z lahkoto izpadel kot »še en film o teroristih in ameriških agentih, ki rešujejo svet«, vendar pa ga tega klišeja reši dobra zgodba. Vse je enostavno in verjetno, saj nam film pokaže, kako preprosto deluje terorističen svet in kako je zaradi tega težko dosegljiv in uničljiv. Najsodobnejša mikro tehnologija ne pomaga, saj so tako imenovani ameriški sovražniki dojeli, da če se »odklopiš«, se pravi , ne uporabljaš interneta, maila, telefona in mobitela in svojo organizacijo vodiš po starih običajih, informacije širiš od ust do ust in na papirju, tako rekoč sploh ne obstajaš in te težko odkrijejo, kaj šele uničijo. Film odlično pokaže podcenjevalni odnos ZDA do Vzhoda, do manj razvitih, kar se jim maščuje z napadi, na katere niso pripravljeni. Vloga agenta Ferrisa je tako ključna, saj razume pravila igre in vrednote Vzhoda, obvlada jezik in tako lahko igra več iger na različnih frontah. Njegovo nasprotje je njegov šef Hoffman, ki vse spremlja iz Amerike, udobno doma prek satelitov in vleče glavne niti, kar prikazuje prevzetnost ameriškega razmišljanja o njihovi premoči: da vse oziroma večino svetovnih problemov lahko rešijo od doma, s svoje celine.

Seveda pa je to še vedno samo film in v resničnem svetu zagotovo ni vse tako preprosto in tako črno-belo, da bi nam Telo laži pokazal rešitve za odpravo terorizma, ampak vseeno lahko rečem, da je med bolj kredibilnimi filmi v tem žanru.

Dobro zgodbo podkrepi tudi igralska zasedba iz katere izstopa igra Leonarda DiCapria, ki je ponovno prepričal z dovršeno zgrajenim likom. Ameriškemu južnjaškemu naglasu je dodal še znanje arabskega jezika in tako pokazal, da je mojster jezikov in naglasov. Modrooki junak Titanika je postal rjavooki tajni agent, ki igra predano in čutno. Za njim ne zaostaja prav veliko njegov kolega Russell Crowe, ki se izkaže z vlogo rahlo raztresenega in netipičnega agenta, ki je odločen in odličen. Čeprav je videti, da v filmu Russell oziroma njegov lik vodi celotno akcijo, pa je v intervjuju priznal, da je kar se tiče igre njega vodil DiCaprio, saj pravi, da že dolgo časa ni videl igralca, ki je tako predan in fokusiran na vlogo in prizore tako kot on.

Akcije v smislu eksplozij in hitre vožnje ni veliko, je pa dogajanje dinamično in dovršeno. Ridley Scott filmu pusti tisti kanček skrivnosti Vzhoda. Film dobro pokaže, kako je Zahod na tem teritoriju še vedno izgubljen in tuj ter da ne obstaja le velika zahodna civilizacija, ampak da je tu tudi velika in močna vzhodna civilizacija. Melos arabskega sveta podkrepi še odlična avtorska glasba Pata Jabbarja, film pa zaključijo povratniki leta 2008 Guns n’ Roses z What If iz težko pričakovanega albuma Chinese Democracy.

Ogled filma priporočam vsem ljubiteljem dobrih vohunskih filmov, ki te z zgodbo ne pustijo na cedilu in te vzpodbudijo k razmišljanju o mogočem in nemogočem. Telo laži te posede na stol do zadnje minute in ti ne pusti razmišljati o ničemer drugem, kot o filmu in njegovi zgodbi.

Ne zaupaj nikomur. Prevaraj vse!

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License