Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

film, projektor

Odzivi:

3x komentirano

Mojca Bešter · Thursday, 5. February 2009 ob 20:32

V 50-ih letih prejšnjega stoletja so se prodajale velike ameriške sanje. Popolna družina s popolno hišo, avtomobilom, v popolni soseski, brez problemov in težav. Roman Krožna cesta (Revolutionary Road) Richarda Yatesa je leta 1961 sanje razblinil in jih postavil na realna tla. Film Krožna cesta Sama Mendesa pa je razblinil romantične komedije, ki so industrijski kalup filma in “najboljši” izvozni artikel Hollywooda, ter tako pokazal kompleksnost medsebojnih odnosov.

April Wheeler je ženska s sanjami, ki si želi preseči povprečnost idelane ameriške družine. Želi si pobegniti in začeti znova, če je potrebno, tudi v Parizu. Sebi in svojemu možu Franku želi omogočiti nov začetek, kjer bosta zamenjala pričakovani vlogi in bo ona podpirala moža, ki še išče svoj smisel. Hrepeni po boljšem življenju, v katerem bosta dobila priložnost oba. Njeni ideali niso nedosegljivi, a so za družbo, v kateri živita, nesprejemljivi. April se kljub temu ne boji izziva, še posebej, ko vidi, da tudi njen Frank sanja podobno.

Frank Wheeler si želi preseči monotono, neizživeto, nezadovoljno kariero in življenje svojega očeta. Trudi se po najboljših močeh, da podpira svojo družino in ji omogoča lepo življenje. Želi doseči in preseči cilje, ki jih zanj vidi April. Vse kar dela, dela zanjo, čeprav misli, da zase. Tako privoli v sicer nekdaj njegove sanje, ko ga April prepriča, da morata drugam, v Pariz, kjer bo lahko živel tako kot je vedno želel. Vendar mož, ki je na veliko sanjal, kar naenkrat pristane v kalupu, ki se mu je celo življenje izogibal in ga kritiziral. Nekoč dosegljivi ideali postanejo preveliki za resničnost, v kateri se je znašel, zato se jih ustraši in si raje v firmi, kjer je že nekaj let, zagotovi varno prihodnost.

Frank se v Aprilinih očeh iz zanimivega pogumnega moža spremeni v boječneža, ki se vda v povprečno usodo. Njena ljubezen se spremeni v sovraštvo in doživi popoln živčni zlom.

Gledalec je po prvih idealnih trenutkih mladega para vržen v realni svet, kjer je vse prej kot idealno. Pred nami se oba lika iz skupne točke razvijata vsak v svojo smer. April kar naenkrat prevzame vodilno vlogo in postane gonilna sila zakona in cele družine, Frank pa zaživi v svoji rutini, kateri se na koncu ne želi odpovedati.

Kate Winslet je prepričala v vseh pogledih, saj z njo hrepenimo, upamo ter se borimo do konca. Njena vloga, na koncu že rahlo shizofrena, je močna, kompleksna in dovršena. Pokaže ljubezen, bolečino, razočaranje in obup, vse tako intenzivno, da se mogoče počutimo utesnjene, ker je tako realna in prepričljiva. Kate da April ženstveno milino in trdo odločnost. S to vlogo si je še bolj utrdila mesto med najbolj vsestranskimi igralkami svoje generacije.

Leonardo DiCaprio je vlogo očeta in moža igral prvič. Tudi on razvije lik, ki je privlačen, razumen, vdan, skrben, pa tudi utesnjen. Razumemo njegove sanje, njegove strahove, trpljenje in občudovanje. Leonardov Frank je čuten, vzkipljiv in ljubeč. Uspela mu je še ena odlična vloga.

Največji pokazatelj realne situacije je nori matematik John Givings, ki ga igra Michael Shannon. John je sicer norec, ki ga zdravijo z elektrošoki, vendar edini, ki si od vseh likov upa povedati čisto resnico. Je edini, ki spregovori neizrečeno in je tisti, s katerim film doseže vrh. Prek njegovih besed glavna lika spoznata svojo resnico, predvsem April o tem, kar čuti do Franka, kar pripomore k dramatičnemu razpletu. Michael Shannon je svojemu liku vdahnil drznost, norost in genialnost. John je namreč tisti, ki pokaže, kako majhna je meja med genialnostjo in norostjo ter med ljubeznijo in sovraštvom.

Kompleksna zgodba s kompleksnimi liki je podprta s preprosto, a vrhunsko režijo Sama Mandesa. Ta kamero vodi počasi, kadri so umirjeni, zgodbo odlično prikaže skozi oči likov. Podoben stil režijske pripovedi smo videli pri njegovi Lepoti po ameriško, za katero je prejel oskarja, zato se čudim, da je bil pri letošnjih nominacijah spregledan.

Film je realna slika medosebnih odnosov in pokaže čemu se je človek pripravljen odreči za svoje sanje, in tudi da se je pripravljen odreči sanjam za nekaj povsem povprečnega.

Odzivi na ta prispevek - 3x komentirano:

  1. [...] Krožna cesta (2008) [...]

  2. Dober film, se strinjam. Zakaj je bil pa Leonardo (spet) spregledan pri oskarjih? Se mi zdi, da je Kate sicer dobro igrala, ampak Leo je bil pa (po mojem mnenju) res fantastičen in je odlično prikazal Franka. Na začetku se mi ni zdel nek presežek, ampak je po tem film kar ostal z mano…

  3. Hm, kar se tiče oskarjev bom rekla, da je bila letos konkurenca prehuda in zato Leonardo ni dobil nominacije, je pa vrhunski, če ne najboljši igralec svoje generacije in verjemi, da ga kipec še čaka v večih izdajah! :)

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License