Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

film, Ostalo, poetična kolumna

Odzivi:

3x komentirano

Maruša Štibelj · Monday, 9. March 2009 ob 12:48

Včerajšni večer je potekel v znamenju filma. Ko sem brskala po DVD-jih in izbirala kaj točno bi si sploh rada ogledala sem naletela na ovitek, kjer je pisalo Woody Allen v najboljši formi. Prav po babje, sem se zaradi nadvse simpatične in barvne podobe embalaže odločila, da je to film, ki mi bo krajšal naslednjih 112 minut. Precej nevrotična podoba Woodya Allena me v nekaterih njegovih filmih spravi v nervozno stanje, a tu me je popolnoma prevzela. Ob koncu filma sem tako, lahkotno začela premišljevati. Premišljevati o ljubezni, o času in o željah, ki jih ljudje na poti življenja pozabimo.

Zakaj pogreta juha?

V času mojega obstoja, sem ugotovila, da sem se velikokrat vrnila nazaj na stvari za katere sem bila prepričana, da so že minile in so zaključene, a pravzaprav globoko v meni nikoli niso dejansko ugasnile. Na tak način je v filmu prikazana tudi ljubezen med propadlim režiserjem Allijem in njegovo bivšo ženo Ellie. Ob ogledu filma ugotoviš, da moraš občasno zamižati in se prepustiti toku. Pri tem moram omeniti, da je velik del poante skrit v Alliju in dejstvo, da je po sili razmer prisiljen posneti več miljonsko uspešnico slep.

Kdor gleda, naj vidi. Kdor vidi, naj opazi. Misel, ki je že davnega časa prišla iz ust starejšega brata in niti sama več nisem prepričana o njenem izvoru. Takrat sem bila še krepko mlada in niti sanjalo se mi ni, kako prav je imel.

Z leti ti marsikaj postane jasno in vrnitev na stare tire sploh ni nujno slaba. Veliko se spremeni in določeni dogodki ter osebe, šele kasneje dobijo vrednost, ki si jo zaslužijo. Torej, pogreta juha je lahko dobra, pravzaprav je lahko odlična.

V tem trenutku zamižim in upam, da mi bo začasna slepota, prinesla vse tiste odgovore, ki jih je tudi glavni junak našel. Želim si njegov konec.

Hollywoodski konec.

Na žalost v mojem pisanju takih koncev nikoli ni, tudi začetki so precej skopi.

Odzivi na ta prispevek - 3x komentirano:

  1. Ne juha, prej pogreta ideja. Reciklaža samega sebe je Woodyjeva pogosta praksa te dni. Za močnejšo dozo priporočam izvirne interpretacije za domače branje pa Jose Saramago, Esej o slepoti!

  2. Maruša Štibelj
    30. March 2009 ob 09:16

    tudi juha, če film gledaš z vidika ljubezni…sicer pa hvala za idejo, bom vsekakor pobrskala med knjižnimi policami:)

  3. tudi prav. cudovit vidik apokalipse, ni kaj. drugace sem samo zelel poudariti, da sem citat pobral iz tega romana.

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License