Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

film, projektor

Odzivi:

Ni komentarjev

Mojca Bešter · Thursday, 19. November 2009 ob 11:36

Bila je najslabša služba, kar so si jo lahko zamislili, a najboljši čas njihovega življenja! Film Grega Mottole, Lunapark, je neodvisna komedija, ki jo s svojimi dialogi in igro lahko postavimo ob bok filmom kot so Naša mala mis ali Juno.

Poletje 1987 si je James Brennan predstavljal kot pustolovščino po evropskih prestolnicah, kot zadnje razburljivo poletje, preden se odseli v New York študirat. A mu načrte prekrižajo finančne težave njegovih staršev. Ne samo da odpove potovanje, tudi študij je ogrožen, zato se James odloči, da si poišče poletno službo in privarčuje nekaj denarja. Zaposli se v lunaparku. V svet zabave in iger ga uvede Joel, filozof, študent slovanskih jezikov in oboževalec Kafke, ki hitro postane njegov dober prijatelj. Najbolj pa ga pritegne Em, oziroma Emily Lewin, ki je zadržana, skulirana punca, vendar rahlo depresivna, saj se je oče po mamini smrti takoj poročil s »čarovnico« brez las, ki ji greni življenje. James se ob Em počuti brezskrbno, sproščeno in skupaj preživita nekaj zanimivih večerov z dolgimi pogovori. Seveda se vanjo zaljubi. Vendar James ne ve in ne sluti, da je Em že zapletena v skrivnostno afero z Mikom Connellom, nesojenim rock zvezdnikom, ki dela v lunaparku kot vzdrževalec, in je poročen. James se tako nevede zaplete v ljubezenski trikotnik, saj ga Mike hitro pripravi do tega, da se mu glede Em zaupa. Vsa stvar pride kar hitro na plano in James ne more skriti razočaranja nad Em in njeno afero z Mikeom, zato jo razkrije vsem v lunaparku. Em takoj odpove službo in izgine iz Jamesovega življenja. Tako dnevi brez Em v lunaparku postanejo neznosni in nezanimivi. Falcov Amadeus, pokvarjena hrana ter eni in isti zateženi ljudje Jamesa pripravijo do tega, da tudi on da odpoved in se predčasno odpravi v New York, kjer naj bi študirala tudi Em.


Lunapark je film o še-ne-dvajsetletniku z velikimi upi, željami in načrti, ki mu jih življenje sámo prekriža in spremeni. Na človeški, realni in humorni način pokaže, da vsako obdobje, četudi kratko kot poletje, prinese vzpone in padce, spremembe na boljše in na slabše.

Režiser in scenarist je Greg Mottola, ki se je podpisal že pod podoben film Super hudo. Mottola ustvari realno vzdušje; njegovi dialogi, ki naj bi bili napisani po lastnih izkušnjah, so duhoviti, brez olepšavanj, takšni kot je življenje. Tudi režija je zelo stvarna, brez posebnosti, saj jih sama zgodba tudi ne zahteva. Ustvaril je like, s katerimi se z lahkoto povežemo in v njih tudi najdemo. Celotna teža filma sloni na odnosih in s tem na igri.

Raztresenega, zavednega in prisrčnega Jamesa je odigral Jesse Eisenberg, ki je odigral nekaj manjših, a opaznih vlog v serijah in filmih (Vas ob gozdu, Dobrodošli v deželi zombijev). Njegova postava in način igre rahlo spominjata na Michaela Cero, ki je igral v že omenjenih filmih Super hudo in Juno. Jesse je vsekakor igralec, ki ga bomo še videli, a po mojem mnenju predvsem v podobnih projektih, torej neodvisnih komedijah, in ne toliko v blockbusterskih filmih.

Kristen Stewart in Jesse Eisenberg

Odlična je Kristen Stewart, vsem znana kot Bella Swan iz filmske sage Somrak, ki je za vlogo čudaške, depresivne in ljubezni potrebne Em kot ulita. Ima dober občutek za soigralce in deluje sinhrona z vsemi, tudi z veliko starejšim Ryanom Reynoldsom, ki igra Mikea Connella. Ryana smo navajeni v izrazito komičnih vlogah še iz časov nanizanke Dva fanta in dekle ali kot romantičnega osvajalca iz filma Snubitev, tokrat pa nas pozitivno preseneti z resnejšo stransko vlogo. Njegov lik je razočaran, nezadovoljen moški srednjih let, ki svojo žalost in razočaranje blaži z mlajšimi dekleti in glasbo. Ryan Mikea odigra brez trohice dvoma in kot sem že napisala, resnično pozitivno preseneti. Upam, da ga bomo videli v še kakšni podobni, zrelejši vlogi. Tudi ostala igralska podpora je več kot dobra. Še posebej izstopata Kristen Wiig in Bill Hader, ki igrata par Paulette in Bobbyja, vodji lunaparka, ki sta čudaško in duhovito usklajena skozi cel film.

Lunapark je film, ki spravlja v dobro voljo in vleče iz nas prijetne spomine na poletne službe in njim pripadajoča doživetja.

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License