Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

glasba

Odzivi:

Ni komentarjev

Tit Podobnik · Monday, 21. December 2009 ob 14:26

Morda zveni nekoliko pristransko, kar seveda tudi je, a Paal Nilssen-Love je na presežnih koncertih takorekoč nepogrešljiv element. Toliko bolj, ker je nato v jeseni Ljubljano obiskal še dvakrat in hkrati obakrat postregel z novo rudimentarno podstatjo glasbenikom okoli sebe. A tja menda še pridemo.

Dvojni koncert, ki ga je bila v juniju deležna koncertna serialka Defonija, v jazzu in sorodnih glasbah še zdaleč ni nekaj osamljenega. Naše okolje sicer ne beleži prav veliko tovrstnih poslastic, na eni izmed njih pa sta se protagonista tokratnega že znašla par let nazaj, prav tako v okviru Defonije. Slednja v tekoči koncertni sezoni praznuje desetletnico in na tem mestu je potrebno poudariti, da jubilej kompetentno ter koherentno streže z zgoščeno, na papirju drzno godbo. Z nekaj izjemami sem se na tistih, ki sem jih obiskal, lahko prepričal tudi o zavidljivi eksekuciji, s čimer je nato v jeseni Defonija iz moje glave Cankarjeve torke skoraj povsem izbrisala. A pojdimo nazaj do junija, natančneje do drugega junijskega koncerta dvojca Frode Gjerstad in Paal Nilssen-Love, ki se je zgodil 11. v mesecu v Klubu Gromka.

Paal Nilssen-Love

V intervjuju pred koncertom je dvojec izrazito poudaril izjemno akustičnost kluba, katera je za pritajeno sledenje improvizaciji odločilnega pomena. Besede sta prenesla v sam večer, ko sta počasi preizkušala teren ter z raznoterimi zvoki sporadično uglasila svoj izraz. Šele nato sta izbruhnila tudi v plejado stampedov, med katerimi je njuna improvizacijska bit vzbrstela v vsem svojem sijaju. Njuno odlično počutje, skoraj zlitje z okolico, je botrovalo maksimalni zapisanosti glasbenemu doživetju, s čimer so se poslušalci njunemu dialogu lahko le prepustili.

Paal se je izkazal za premetenega slušatelja zvokov, ki jih je Frode izluščal iz svojih pihal. Skoraj pregovorno jih je uglasbil še z bobni in nato glasbeno konverzacijo odpeljal v povsem nepredvidljive vode. Tako poslušalec nikoli ni znal predvideti, kam bo dvojec svoj dialog usmeril, hkrati pa ostajal ujet v vrtinec zvočnih sosledij, ki jim kar ni bilo konca. Po nekajminutnem odmoru sredi seta se je sproščenost le še stopnjevala, vse skupaj pa je eskaliralo v šaljivem, zgolj polminutnem bisu.

Dvojec sicer sodeluje že od Paalovega petnajstega leta, s čimer njuna uigranost ni nobeno presenečenje. Vseeno pa sta iz poznanstva znala izvleči vršičke in nam pričarati nepozabno glasbeno doživetje. In kar je pri vsej zadevi morda celo najboljše: nastop se je snemal in nekje v bližnji prihodnosti bi moral ugledati luč sveta tudi kot kompaktni plošček, če se to seveda še ni zgodilo …

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License