Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

glasba, kultura

Odzivi:

1x komentirano

Danaja Batinič · Wednesday, 23. December 2009 ob 17:25

Španija, Katalonija, majhna vasica, le dobro uro stran od Barcelone. Piše se mesec februar, 2009. Ura je pet zjutraj, na ulicah pa mrgoli ljudi. V Avignonu je namreč pustni karneval, eden izmed njihovih največjih praznikov. Na glavnem trgu je postavljen oder. Na njem možakar v oprijetem pisanem kombinezonu divje poskakuje v ritmih elektronike. Opazim, da ima v rokah game-boyja. Vse skupaj izgleda odlično in stvar me začne zanimati.

Verjetno jih ni veliko, ki so odraščali v 90-ih letih prejšnjega stoletja in ne poznajo game boyja, Nintendove ročne konzole, in njene zgodbe o uspehu. Preko 118 milijonov prodanih enot, številne izpeljanke in pomladitev v obliki Game Boy Color je postavila Nintendo trdno na vrh trga ročnih konzol in utrla pot za naslednike kot sta Game Boy Advance in DS. Tudi v naši takrat šele iz socializma prebujajoči se deželi ni bil nikakršna neznanka. Če ga nisi imel ti, ga je imel tvoj prijatelj. Menjava iger in tekanje v Merkur po nove baterije pa je postala stalnica. Ta generacija je danes že odrasla, tehnologija je šla naprej svojo pot in povprečen mobitel že prekaša starega dečka s svojim sivim dvobarvnim zaslonom in piskajočim zvokom. Pospravili so se po podstrešjih in pod postelje in večina je na njih počasi pozabila. Ali pač ne?

Daleč od tega. Življenje, ki ga ima danes game boy, verjetno prekaša tudi Nintendove najbolj divje fantazije, ko so ga leta 1989 poslali na police. Igrača, namenjena zabavi osnovnošolske mladine, je okoli sebe ustvarila kult in sceno, katere osrednje gonilo je … glasba! Pubertetnike so zamenjali študentje, dnevno sobo nočni klubi, igre sekvencerji, tisto značilno 8-bitno piskanje, ki naj bi te kratkočasilo med obračanjem blokov v tetrisu, pa se je prelevilo v umetnost. Težko si je misliti, da lahko to (za starše izjemno nadležno) piskanje zveni še kako drugače – kot nekaj z glavo in repom, zaključena celota, kot pesem. Že hiter pregled scene nam pokaže game boyja v povsem drugi luči. Glasbeni razpon je za tako omejen hardware neverjeten, saj zajema praktično vse elektronske žanre, od čiste eksperimentalne elektronike do klubskega housa in drum and bass-a, seveda v za game boy značilnem zvoku. Zvrsti se reče chiptune in je bolj kot na glasbeni slog vezana na način produciranja glasbe. Ta ni predhodno posneta, temveč jo realnočasovno odigra game boy. Vse skupaj je še najbolj podobno programiranju sintesajzerjev, skupaj s primitivnim (logična omejitev na 4 gumbe) sekvencerjem.

Kar je pri vsem še najbolj navdušujoče, je velikost te scene, ki ni omejena le na nekaj garažnih projektov nostalgikov. Na internetu namreč cvetijo portali, kjer se zbirajo navdušenci, si izmenjujejo izkušnje in svetu predstavljajo svoje zadnje mikse ter jih komentirajo. Eden večjih je 8bitcollective.com, kjer je skoraj 14.000 uporabnikov objavilo že blizu 17.000 komadov, stran pa ima tudi svoj forum in lastno wiki.

Skupnost, zbrana na strani 8bitpeoples.com, izdaja albume izvajalcev pod svojim okriljem. Trenutno zadnji album I’ll Have You Naked by the End of This ROM avtorja, skritega za imenom Saskrotch, nosi arhivsko številko 102. Ista skupnost skrbi tudi za največji vsakoletni festival tovrstne glasbe, več dni trajajoč BLIP.

BLIP 2009 se ravno odvija v New Yorku, letošnja novost, njegov evropski bratec pa se je julija uspešno odrolal na Danskem. Pisan in odbit je tudi seznam izvajalcev. Na tem se znajdejo danes že legendarna imena, kot sta recimo Nullsleep, eden od ustanoviteljev 8bitpeoples, in duet Starscream, kjer DJ-a na Game Boyu spremlja čisto pravi bobnar, IAYD oz. I Am Your Destruction, ki je 6 let igral v orekstru, dokler ni odkril, da rajši ustvarja svojo glasbo z izraznim orodjem, kot je Game Boy.

Medtem v Angliji komaj 17-letna Chipzel na svojo pisano zbirko GB-jev rola trenutno enega najbolj vročih chiptune-ov, čeprav je premlada, da bi originalno invazijo sivih dečkov sploh lahko doživela. Slovenija na žalost stopica malce zadaj, za kvalitetno chiptune sceno je nam najbližji Dunaj z občasnimi 8-bitno usmerjenimi dogodki. Lepa lastnost chiptunarjev je tudi, da praktično ves material izdajo pod eno od izjemno neomejujočih Creative Commons licenc. Bolj kot denar je očitno pomembna glasba in tako ljudje nimajo nobenih omejitev, da ne odsurfajo na enega od portalov in začnejo s selekcijo.

Novincem priporočam, da uho vržejo vsaj na Nekaj lepega od Chipzel z njenega prihajajočega albuma, z vokali obogateno Catfish Lagoon od J. Arthur Keenesov s še vročega EPja ali na cTrixovo več kot 10-minutno house ekstavaganco, direktno z radijskih valov. Sodelujete lahko tudi v forumskih debatah o tem, kateri game boy ima najboljši zvok, ki so se povzpele že na visok znanstven nivo, ali pa samo s svojimi glasovi pomagate ustvariti tedensko top lestvico na 8bitcollective. Skočite v val nalezljive 8-bitne energije in ko vas naslednjič prime glasbena ustvarjalnost, mogoče namesto po kitari sežite po pozabljeni igrači iz omare, po game boyju!

Odzivi na ta prispevek - 1x komentirano:

  1. That’s a weullthought-o-t answer to a challenging question

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License