Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

7, izbrano, politika, volitve 2010

Odzivi:

Ni komentarjev

Andrej Urbanc · Sunday, 19. September 2010 ob 15:25

Začela se je predvolilna kampanja. V naslednjem mesecu se bodo počasi začeli zgoščevati dogodki, na katerih bodo kandidatke za županje in članice občinskih svetov opozarjale nase. Plakati, letaki v poštnih nabiralnikih, programi in e-vsebine bodo z obrazi in besedami tekmovali za naš glas. V tekmi oblik, fotografij in promocijskih artiklov bomo dobili zmagovalko, ki jo bomo morali prenašati vsaj štiri leta. Zato je dobro, da se bolj kot fasadi posvetimo dnevni sobi – torej vsebini, človeku na fotografiji in odgovoru na vprašanje, kaj ti promocijski artikli povedo o osebi, ki jih ponuja. A začnimo na začetku. Predvolilna kampanja se seveda ni začela prejšnji petek. Vsaj ne v Kranju.

Ubuntu duh v Kranju?

Z dvema Čitalnicama, nekakšnima javnima pogovornima foruma, promocijo svoje knjige in odprtjem županske pisarne je rokavico moškim kandidatom vrgla Hermina Krt. Z odprtjem svoje, še večje pisarne in všečnimi, a prezgodnjimi plakati se je odzval tudi Darjan Petrič. Obema se je na drugem koncu Glavnega trga z odprtjem županske pisarne pridružil tudi Matevž Kleč. Bojan Homan je zanimive plakate s sloganom I love Kranj kronal s sobotno javno predstavitvijo/shodom, ki ga je obiskal tudi vrh SDS. Nekaj vznemirjenja, predvsem v štabih kandidatov levice, povzroča vnovična kandidatura nekdanjega župana Mohorja Bogataja, kandidira pa tudi Pavle Okorn, oče režiserja Mitje Okorna. Presenečenje: Zares nima svojega kandidata!

Za zdaj je komuniciranje kandidatk z volilci slabo, res pa je, da se je kampanja šele začela. Glede na nekaj prejšnjih volitev in takratno zaostajanje SD v pripravah na kampanjo je presenečenje, kako zgodaj in kako vsaj navidezno pripravljeno so se priprav lotili v štabu Darjana Petriča: zgodaj odprta pisarna, všečni plakati, ter okusne malenkosti kot so logo DP in koncept Poslušaj, gospod župan, ki kandidatovo slabost neizkušenj, nepoznavanja internih procesov kranjske politike, morda tudi nekarizmatičnost, spreminja v plus točko. Tudi spletna prisotnost kandidata je zadovoljiva, čeprav bo ljudi verjetno kmalu začelo zanimati še kaj drugega od nekonkretnih in splošnih refleksij o obiskih dogodkov, kjer se predstavlja. Tudi patetika, ki mestoma veje iz teh prispevkov, se lahko obrne proti kandidatu, če jih zanj pišejo drugi. Če jih ne, je skrajni čas, da to čutečnost in socialno noto vključi v svoj program, in ga objavi. Morda bi morala biti njegova strategija naravnana k temu, da čimveč vsebin na čimveč načinov sporoča sam – da se Kranju pokaže še drugače kot nekdanji šampionski plavalec.

Če je Hermina Krt prva najavila kandidaturo ter se pojavljala “po ovinkih” – z začetkom serije Čitalnic in promocijo svoje knjige -, se zdaj zdi, da je pobudo prepustila ostalim kandidatom. Najbolj neposredno je sicer komunicirala z volilci ob zbiranju podpisov, vendar v ostalih komunikacijskih procesih nekako manjka nadaljevanje ideje svežine, neposrednosti in kompetence, ki je v začetku motivirala precej podpornikov, tudi v strankah, ki sicer podpirajo druge kandidate. Kot da bi med neposrednim, in medias res, začetkom in vrhuncem kampanje, ki šele prihaja, energija malo upadla. Glede na pozicioniranje koncepta Zdravo mesto v smer bolj inteligentne, kompetentne in sveže kranjske politike, je za zdaj premalo konkretnejše vizualne in vsebinske predstavitve, kaj točno to pomeni. Morda mora biti njen glavni cilj, da konkretizira in popularizira ideje o delovanju v skupno dobro, kot piše v E-novicah svojega Društva Zdravo mesto.

Korupcija ali delovanje za javno skupno dobro?

Ali se Mohor Bogataj vrača kot zločinec na mesto zločina (kakor bi skoraj lahko razumeli Mirana Šubica v Dnevniku, ali kot razsvetljeni in poduhovljeni promotor zelene tehnologije (kakor bi lahko razumeli opis z njegove spletne strani)? Od vseh kandidatov ima največ izkušenj s hodniki občinske uprave, najbolj ključno pri njem pa je vprašanje, ali je vizionar, ki ima političen in upravljalski posluh za sodobno družbo, ali pa je bolj tip mešanice uradnika in lokalnega s.p.-ja, katerega glavni efekt je kombinacija oranžne srajce in črne obleke. Ali sploh ima strategijo, vsebino in konkreten program, ali pa zgolj meša štrene in lovi nišne volilce, bomo verjetno izvedeli kmalu. Verjetno si drugega kroga ne more obetati, čeprav nekatere preliminarne raziskave javnega mnenja kažejo prav to.

I love Kranj se zdi nenavaden pristop Bojana Homana za komunikacijo s tradicionalnimi volilci, ki so verjetno njegova primarna baza. Medtem ko SDS-ov podmladek kritizira Hermino Krt in Darjana Petriča zaradi bojda potratne (pred)kampanje in dragih pisarn (kar je stvar strank in kandidatov samih), uporablja Bojan Homan barve in grb kranjske občine za svoje promocijske namene (kar je simbolno stvar vseh občanov). I love Kranj je kljub svoji preprostosti, celo neambicioznosti, morda kar tvegano početje, saj tradicionalistom ne igra na dušo, hkrati pa ne prepriča preko meje običajnih podpornikov. Za zdaj ni videti koncepta za tem sloganom, morda se tudi to še spremeni. Bojana Homana podpira tudi SLS in njen kranjski predsednik, gimnazijski ravnatelj Franci Rozman. Moja stava je, da bi kot skupen kandidat desnice slednji prej prišel vsaj v drugi krog.

Da skupnega kandidata na desnici ni, je “kriv” Matevž Kleč. Tudi on je kandidaturo napovedal zgodaj, a v “predkampanjskem” javnem komuniciranju umolknil. Zanimivi sta njegova ideja o prestavitvi sedeža Ministrstva za kulturo v nekdanji kranjski hotel Evropa in odprtje pisarne v pivnici Šink nasproti cerkve. Kot kranjski svetnik je izražal stališča, ki niso tipična za tradicionalista, zato bi ob spretni komunikaciji in predstavitvi morda lahko posegel tudi med volilce čez sredino, a kaj ko je tam gneča vsaj treh. Verjetno tudi njemu manjka ekipa, da bi lahko upal na drugi krog. Že to, da prehiti Bojana Homana, bo verjetno uspeh.

O Pavletu Okornu tokrat toliko besed, kolikor je v javni komunikaciji in predstavitvi prisoten.

Gorenjska gre gor

Ali je kakšna od zgornjih figur prava za županjo, bomo seveda tudi na Reflektorju spremljali naprej. Za zdaj v njihovih stališčih prevladujejo opisi stanja oziroma nalog, ki jih Kranj potrebuje za blaženje zdajšnjih težav, in ne dolgoročne vizije. Po Grosu, Bogataju in Pernetu je standard županskega delovanja padel tako nizko, da bomo lahko veseli, če bo županja na sejah sveta sploh prisotna, če bo občino razumela kot kaj več od nakupovalnega centra ter če kulture in nevladnega sektorja ne bo videla kot zgolj strošek nenasitnega seska.

V vsakem primeru bodo verjetno štiri leta premalo za dokaz uspeha. Zato naj bo tekma za kranjsko županjo tekma barv, idej, dolgoročnih rešitev in vizij, ne pa tekma zaradi tekme same, kjer je rezultat sivi status quo.

*V duhu enakopravnosti uporaba ženske slovnične oblike samostalnikov kandidat in župan seveda velja za oba spola.

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License