Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

družba, izobraževanje, kultura

Odzivi:

Ni komentarjev

Nina Cvar · Tuesday, 29. December 2009 ob 20:07

Beseda urednika:
Temelji so krhki. Oster zrak okrog njih jih rahlja. V 21. stoletju si želimo predvidljive varnosti temeljnih občih vrednot, jih hkrati zase ne priznavamo, in jih vsak posebej vsakič znova definiramo. In jih zlorabljamo.

V naslednjih vrsticah težave s temelji in fundamentalizmi za Reflektor dodobra analizira Nina Cvar. Vabljeni k branju!

Uvod

Osrednja tema pričujočega sestavka je fundamentalizem, pri čemer nas zanima zlasti njegova fenomenologija v širšem družbeno-političnem kontekstu. Pri tem postavljamo tezo, da je njegova integralna lastnost moralno-etični ekskluzivizem. Formuliranje tovrstne teze izpeljujemo iz definicije Leksikona filozofije, ki navaja: “V politični in nazorski sferi gre za fundamentalizem tedaj, kadar imamo opraviti s politično-ideološkimi skupinami, ki si prizadevajo uveljaviti takšne ali drugačne ekskluziv(istič)ne koncepcije, ki jih imajo za temeljne v tem pomenu, da gre za nekakšna zgodovinsko izvirna, prvinska pojmovanja – takšna torej, ki naj ne bi bila še v nobenem oziru revidirana, reformirana, popravljena, prilagojena, prenovljena, izkrivljena, skratka nespremenjena.”

Fundamentalizem se ne navezuje zgolj na verska prepričanja, temveč gre tudi za družbeno-politični nazor, ki usmerja fokus na naravo države, družbe in svetovne politike. Res pa je, da svoje zanimanje artikulira skozi religijske simbole.

Dano razumevanje nam bo tako služilo za prvovrstno bazo, na kateri bomo gradili ta premislek. Očitno univerzalnost takšne trditve bomo v nadaljevanju postavljali pod vprašaj, jo torej poskušali konkretizirati, pri čemer bomo seveda iskali tudi njene morebitne partikularnosti v lokalnih kontekstih.

Da bomo lahko argumentirali našo postavljeno tezo, bomo v prvi fazi predstavili različne definicije fundamentalizma, pri čemer bomo opozorili na težave, ki se pojavljajo ob postavljanju definicij središčnega pojma, kot tudi na metodološke zagate, ki so povezane s samim raziskovanjem. Vzporedno z navajanjem definicij fundamentalizma bomo shematizirali še zgodovinsko pot pojma oziroma genealoški kontekst pojma. Sledil bo poskus orisa same strukture fundamentalizma, in sicer prek prizme dveh študij primerov: krščanskega in islamskega fundamentalizma. Obe študiji primera tudi prezentirata osrednji označevalec našega premisleka, to je tako imenovani religiozni fundamentalizem.

Igra besed je igra (ne)smisla

Spričo medijsko konstituirane realnosti, pri čemer konsekvence, zlasti pa logika tovrstnega principa vzpostavljanja smisla, pronica tudi v tako imenovani drugi in tretji kapitalistični svet, je dandanes zelo težko, da v množičnih občilih ne bi naleteli na središčni pojem danega sestavka.

Slednje v nekem oziru izkazuje izrazito sodobnost oziroma (post)modernost pojma in to ne zgolj v medijih, temveč tudi v družboslovnih oziroma humanističnih analizah. Na osnovi slednjega je moč sklepati, da gre za temo – kjer pa ne gre le za jezikovno igro, temveč za poskus prijema temeljnih karakterističnih potez fundamentalizma samega – ki je pravzaprav izrazito globalizirana, kar nam ne nazadnje izpričujejo tudi sami raziskovalci s svojimi ugotovitvami. Ti tako trdijo, da je fundamentalizem postal globalna kategorija, del globalnega repertoarja kolektivne akcije s strani kritičnih skupin. Ali kot zapiše Lechner v The globalization reader: “Gre za svojevrsten simbol v globalnem diskurzu, v zvezi s pojavnostjo današnjega sveta.”

A ravno v tej točki se pravzaprav skriva svojevrsten problem, saj smo pogosto priča neprecizni rabi analiziranega pojma. Zato bržčas ni naključno, da so različni raziskovalci podali različne definicije in s tem razumevanja središčnega pojma. Zagonetnost njegove obravnave je na primer možno ponazoriti z dvema popolnoma nasprotujočima se razumevanjema: če za Žižka fundamentalizem pomeni pasivni odnos do zunanjega sveta, ki ga predstavljajo Amiši in Ortodoksni Judje, je aktivna relacija do obdajajoče realnosti – po Debeljaku – ravno sinonim za fundamentaliste (glej diplomsko delo A. Frank, 2004).

Z etimološke perspektive je fundamentalizem latinskega izvora (fundamentum) in pomeni temelj, osnovo. V religioznem jeziku gre za razodetje, ki mu fundamentalizem ostaja zvest. Slovar slovenskega knjižnega jezika fundamentalizem definira kot nazor, ki zahteva, da se oseba dosledno drži načel svoje ideologije. Lawrence nas tudi opozori, da ne obstaja zgolj ena sama forma fundamentalizma – za svoje raziskovalne potrebe je Lawrence sicer razvil tri tipe fundamentalizma – temveč je moč govoriti o neskončnem številu variacij zgoraj omenjenih tipov, konec koncev pa tudi izrazov osrednje analizirane kategorije (glej Lawrence, 1998). Podobnega mnenja je tudi Bassam Tibi, ki med drugim navaja, da se fundamentalizem ne navezuje zgolj na verska prepričanja, temveč gre tudi za družbeno-politični nazor, ki usmerja fokus na naravo države, družbe in svetovne politike. Res pa je, da svoje zanimanje artikulira skozi religijske simbole (Tibi, 1998).

O prepletanju religijskega in političnega v knjigi Oblike religiozne imaginacije govori tudi Debeljak, ki izpostavlja, da je fundamentalizmu skupna posebna oblika religiozno-političnega aktivizma, ki ga je moč zaslediti v sodobnem judaizmu, krščanstvu in islamu. Pa tudi Bhatt fundamentalizem razume kot moderno gibanje, ki zahteva moč nad nacionalno državo ali represivno spremembo civilne družbe na osnovi temeljnih konceptov, ki izhajajo iz religije (Bhatt v Frank, 2004).

Strani: 1 2 3 4

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License