Reflektor

Spletni medij za kulturo in politiko

BETA

Kategorije/Rubrike:

družba, izobraževanje, kultura

Odzivi:

Ni komentarjev

Nina Cvar · Wednesday, 30. December 2009 ob 11:00

Prejšnji del /…/ V povezavi z razmejevanjem med različnimi fundamentalističnimi skupinami kot tudi definiranjem razlik znotraj samih določenih fundamentalističnih skupin je potrebno opozoriti, da se med njimi pogosto bije boj, kdo bo imel mandat nad končno Resnico. Z mehanizmi prepovedi, tabujev, kazni, izobčitvami, občestvenimi izolacijami ter posledično samozadostnostjo se na dramatičen način teži k zagotovitvi ohranitve “čiste, integralne, temeljne” identitete (glej Debeljak, 1995).

Študiji primera: Krščanski (protestantski) in islamski fundamentalizem
Krščanski (protestantski) fundamentalizem

Protestantski fundamentalizem je pojav, ki ni spodbujal zgolj nastanka novih cerkva, temveč je prispeval tudi k intra-cerkvenim ter medcerkvenim delitvam. Prizorišče te diverzifikacije protestantizma so bile ZDA, ki so v 19. stoletju postale dežela z največ protestanti na svetu.

Protestantski fundamentalizem se pojavi ob koncu 19. stoletja v ZDA, kot reakcija dela ameriškega protestantizma na različne pojave moderne dobe: evolucijsko teorijo, torej zlasti na znanost in posebno znanstveno obravnavo religijskih pojavov. Prav tako je k njegovemu nastanku botrovala pojavnost vrednostnega relativizma, liberalnejši pogledi na etična vprašanja in sekularizem (glej Smrke 2000). Še dodatno pa je omenjeno diverzifikacijo spodbudila ustanovitev Svetovne krščanske fundamentalistične zveze leta 1919 in opičji proces.

Ameriški protestantizem se je torej podobno kot judaizem razcepil na več smeri: liberalno usmerjene in (ultra) konservativne protestante. V letih 1909-1915 je nastal niz pamfletov z naslovi Fundamenti, ki so predstavljali nazore konservativcev oziroma fundamentalistov, kot so se čedalje pogosteje imenovali tudi sami. V tridesetih in štiridesetih letih se je med protestantskimi fundamentalisti uveljavila delitev na bojevitejše in zmernejše – evangelicas. Spopad med liberalci in fundamentalisti se obnovi v 70-ih in 80-ih letih in traja še danes. Starim razlogom spopadov so se pridružili še novi: kontracepcijska tabletka in spremenjeno spolno vedenje, pop glasba oziroma popularna kultura, feminizem, večja zaposlenost žensk in pretresi v tradicionalni družini ter napredovanje bibličnega kriticizma.

Fundamentalisti so se na nove pojave burno odzvali, pri čemer je potrebno omeniti aplikacijo novih tehnologij, televizije in radia. “Leta 1980 tako že obratuje 600 radijskih postaj, 30 TV postaj in na stotine kabelskih TV kanalov, namenjenih le verskemu programu preporoditvenikom” (Smrke, 2000).

Če liberalni protestanti zagovarjajo ločenost cerkve od države in versko svobodo, se na drugi strani fundamentalisti izrekajo za favoriziranje verskega konzervatizma s strani države, zahtevajo uvedbo molitve v javno šolo, obenem pa ločenost države in cerkve prikazujejo kot izraz monopola “sekularnega humanizma”.

Poglavitne značilnosti protestantskih fundamentalistov so po Smrketu poudarjanje nezmotljivosti Biblije, pri čemer njene vsebine veljajo za vse čase in prostore. Prav tako boga percepirajo na način transcendentalnosti v smislu njegove razločenosti od sveta. Smrke tudi pravi, da fundamentalisti razmišljajo v manihejskih kategorijah Dobrega, Božjega in Zla, Satanskega.

Fundamentalistična avtoriteta je karizmatična, prav tako pa je za fundamentaliste značilno, da oživljajo magijo in čudeže, kar je bržkone potrebno razumeti v smislu njihove reakcije na tako imenovano odčaranje sveta v moderni dobi.

Če liberalni protestanti zagovarjajo ločenost cerkve od države in versko svobodo, se na drugi strani fundamentalisti izrekajo za favoriziranje verskega konzervatizma s strani države, zahtevajo uvedbo molitve v javno šolo, obenem pa ločenost države in cerkve prikazujejo kot izraz monopola “sekularnega humanizma” (glej Smrke, 2000).

Strani: 1 2 3 4

Kaj pa ti misliš?

Ime (obvezno):

E-pošta (obvezno) - ne bo prikazana:

Domača stran:

Pri komentiranju lahko uporabiš naslednje XHTML oznake:
<a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Reflektor je spletni medij vsaj za kulturo in ustvarjanje.

Reflektor smo vsaj Matic, Danaja, Andrej, Mojca, Maruša, ne nujno v takem vrstnem redu. Prijavi se

Pišemo o kulturnih produktih in o kulturi širše. Ustvarjamo tudi lastno kulturo v mnogo njenih oblikah.

Več informacij o Reflektorju je tule.

Glavni in odgovorni urednik:
Andrej Urbanc


| Reflektor in Facebook.


Vsebina te spletne strani je zaščitena z licenco
Creative Commons: Priznanje avtorstva-Nekomercialno 2.5 Slovenija.

Creative Commons License